Več ljudi brez strehe nad glavo

Po mnenju varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka ga je treba nujno takoj začeti sistematično obravnavati in poiskati primerne rešitve. "Država bi morala preprečevanju problema brezdomstva nameniti več energije, ne le sredstev," je dejal Hanžek. Meni, da je na potezi oblast, predvsem ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Treba je narediti več, kot pa le poskrbeti za zatočišča, je dejal in opozoril tudi na problem tistih, ki živijo v denacionaliziranih stanovanjih, ali tistih, ki ne morejo priti do socialnega stanovanja.

V letnem poročilu za leto 2005 varuh opozarja, da je čedalje pogosteje razlog za brezdomstvo naraščanje števila prisilnih izselitev zaradi neplačevanja najemnine. Večinoma so posledica brezposelnosti, posledične revščine in težje dostopnosti do subvencije za sicer precej povečane neprofitne najemnine.

"Tudi brezdomci so del nas, so del družbene realnosti in imajo pravico do varovanja svojih osnovnih življenjskih pravic in človeškega dostojanstva," je dejal varuh. V poročilu pa opozarja, da "nič ne pomaga enostransko obsojanje, češ da si nočejo pomagati in so zato za vse sami krivi".

Kot je zapisal, je treba najti rešitve za ljudi, ki ne znajo, ne zmorejo ali pa tudi nočejo živeti po klišejih, ki v slovenski družbi veljajo za "normalne". To pomeni, da jim zagotovimo vsaj minimalne pogoje za življenje in jim ob tem skušamo pokazati, da je "vrnitev" še možna. Nujna je usklajena akcija države, regije in občine, da v svojem okolju skupaj ustvarijo pogoje za preprečevanje in odpravljanje pojava brezdomstva ali pa samo olajšajo življenje tistim, ki drugače ne zmorejo živeti, poudarja varuh.

Po njegovem mnenju je treba torej delovati preventivno in preprečevati nastanek revščine, brezposelnosti, pri čemer je pomembno ozaveščati delodajalce. Poskrbeti je treba za zadostne stanovanjske zmogljivosti, povečati dostopnost do subvencije najemnin, preprečevati naraščanje alkoholizma in odvisnosti od drog, nuditi bolnim zdravstveno pomoč in šibkim oporo.

Kurativno pa po Hanžkovih besedah rešitev lahko iščemo v večjem številu zavetišč, razdelilnic hrane, tudi mobilnih, v možnosti javnih kopališč, omogočanju zdravstvenega varstva, ozaveščanju družbe o preveliki strpnosti do alkoholizma, v pomoči odvisnikom od prepovedanih drog, osebam s težavami v duševnem zdravju in postpenalni pomoči osebam, ki pridejo iz zapora.

Varuh pa v poročilu opozarja tudi na družbeno klimo, ki z negativnim pristopom do problema tega nikakor ne rešuje. "Sankcioniranje beračenja ni in ne more biti rešitev. Rešitev je morda v večji solidarnosti, razumevanju, medsosedski pomoči, toleriranju in sprejemanju drugačnosti, samokritičnosti ...," še meni Hanžek.

Na ministrstvu za delo ugotavljajo, da se je število brezdomcev v obdobju po osamosvojitvi Slovenije povečalo. Po ocenah naj bi bilo brezdomcev med 800 in 1300. Njihovo število se poveča zlasti pozimi, ko iščejo zavetje pred mrazom.