Kot je znano, je vlada zaradi nakupa pod velikim pritiskom javnosti, ki meni, da je 9 milijard tolarjev občutno prevelik znesek. Vlada vztraja na svojih stališčih in trdi, da je nakup upravičen, saj naj bi bil Falcon poceni, dober in zaradi protidobav tudi dobra naložba za naše gospodarstvo. Generalni sekretar vlade Mirko Bandelj je spet poudaril, da letalo stane manj kot 35 milijonov ameriških dolarjev, vlada pa bi lahko od nakupa odstopila zaradi pritiskov, ki so tudi demagoški.
Pravzaprav novih argumentov v podporo nakupa vlada ni podala. Vlada vztraja, da je bil nakup premišljen, zaradi pritiskov pa razmišlja tudi o prodaji. Koliko bi vlado odpoved pogodbe stala, ni znano, saj je to odvisno predvsem od proizvajalca, ki lahko našo državo tudi toži. Vlada sicer ni znala pojasniti od kod bo vzela denar za plačilo obresti posojila, ki so ga morali za plačilo letala najeti. Vlada niti ne ve, kolikšen bo končni znesek teh obresti.
Vedno več dvomljivcev tudi med politiki
Presenetljivo je tudi, da sedaj v smiselnost nakupa dvomijo politiki sami. Predsednik države in premier, celo nekateri ministri. Mirko Bandelj odgovarja: "Šlo je za politični dogovor in za državno odločitev, zoper katero ni nihče oporekal. Pri odločanju so sodelovali vsi ministri in nihče ni bil nikoli proti sklenitvi te pogodbe. Vlada ne bo odstopila od pogodbe na način, da bi karkoli izgubila."
Za Falcona je vlada sicer namenila 35 milijonov dolarjev iz obrambnega proračuna, saj je najela posojilo za njene Temeljne razvojne programe. A poleg tega zneska, bo potrebno plačati še denar za obresti najetega posojila in davek na dodano vrednost. Falcon bo tako, skupaj z DDV-jem, četudi zgolj sposojenim iz ene postavke, ter obrestmi za posojilo, precej dražji. Končna cena novega letala bo tako krepko presegla 45 milijonov dolarjev, oziroma skoraj 11 milijard in pol tolarjev.
Nedavno pa je imela vlada s Falconom, ki ga ima za preizkusno dobo 500 ur najetega po nekomercialni ceni, že težave. Čeravno bi moralo letalo po specifikacijah brez težav preleteti iz Ljubljane v New York, sta morala premier in finančni minister na zadnji poti v Ameriko dotočiti gorivo na Islandiji. Ministrski svetnik Iztok Podbregar je na ta očitek odgovoril, da je ravno v tistih dneh v Evropi pričel veljati novi red razmejitev med zrakoplovi.