Višji arhivist Matej Muženič je oktobra v Primorskih novicah razkril, da je bil Mussoliniju podeljen naziv častnega občana Pirana. Kot je Muženič danes povedal, tudi po dodatnem iskanju podatkov v arhivu niso našli akta, s katerim bi bil ta naziv preklican. To bi pomenilo, da je fašistični voditelj uradno še vedno častni občan Pirana.
Kot je spomnil Muženič, je treba upoštevati zgodovinski kontekst, v katerem se je podelitev naziva zgodila. "Naša ozemlja so pripadla Italiji, fašizem je bil v razmahu, italijansko govoreče prebivalstvo je prevladovalo, zato ne preseneča, da so vse elitne osebnosti javnega življenja to podelitev naziva podprle. Tu je seveda šlo za italijansko govoreče," je povedal.
Ob postopku podelitve naziva so namreč takratni pobudniki odločitev označili kot plebiscitarno odločitev, ki da so jo podprli vsi prebivalci mesta. Da so to odločitev dodatno podprli, so predložili pismo iz leta 1923, pod katerega so se podpisali številni ugledni meščani.
Župan Pirana Andrej Korenika pa je medtem poudaril, da občina nima nobenih oprijemljivih dokumentov, iz katerih bi izhajalo, da je Benito Mussolini častni občan Pirana. Poudarja, da Mussolini tako ni častni občan Pirana, občine, ki je nastala leta 1994. "Občina ima štiri častne občane in med njimi ni Mussolinija," je jasen.
Dokumentacija res nakazuje na podelitev titule, sklepa občinskega organa pa ni, zato Korenika tudi ne vidi potrebe po tem, da bi 100 let kasneje Mussolliniju odvzeli naziv. "Sklepov, ki jih Piran ni sprejel, ne more preklicati," je zapisal tudi na spletu ter dodal, da Piran ostaja strpna in multikulturna skupnost, zavezana vrednotam demokracije, spoštovanja človekovih pravic in zgodovinske odgovornosti. A dejstvo je, da je Piran takrat peljal vse postopke, ki jih nikoli nihče ni preklical.
Častni meščan v kar 6694 italijanskih občinah
Mussolini je bil sicer po navedbah Večera do konca leta 1924 imenovan za častnega občana večine italijanskih občin, skupaj naj bi jih bilo kar 6694. Prva občina, ki mu je še pred koncem druge svetovne vojne preklicala častni naziv, je bil konec aprila 1944 Neapelj, istega leta je sledila Matera, v prihodnjih letih pa še številne druge občine.
Trst tudi 100 let po podelitvi naziva tega še ni preklical, v Gorici pa je poskus minuli teden spodletel, kar je sprožilo številne izraze ogorčenja in skrbi, tudi v Sloveniji. Na odločitev goriških svetnikov, da Mussolini ostaja častni meščan Gorice, se je odzval tudi novogoriški župan Samo Turel in dejal, da se mu zdi ta odločitev nesprejemljiva. "Obžalujem, da politika ni znala pokazati hrbtenice in z odvzemom naziva pokazati, da v demokratični Evropi čaščenje različnih -izmov ne pride v poštev. Drži, da je Benito Mussolini del italijanske zgodovine, žal temne. Ohranjanje njegovega častnega naziva pa pomeni popolnoma nekaj drugega kot ohranjanje zgodovine, in sicer, da v politiki sosednjega mesta še vedno vlada večinsko priznanje njegovih dejanj."
Muženič je poudarja, da je pomemben moralni vidik odločitve, da se takšne nazive odvzame, pa četudi posthumno. Občina Piran se še ni odzvala.
