Vbod, ki ne boli, a lahko pusti trajne posledice na zdravju

Vbod klopa pri človeku sicer ne povzroči bolečine, saj ima slina klopa anestetičen učinek, zato vbodi pogosto ostajajo neopaženi, predvsem pri otrocih. Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa (KME) ali povzročiteljem lymske borelioze, lahko med sesanjem krvi na človeka prenese povzročitelja bolezni, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Po vbodu okuženega klopa sicer ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj. Tisti ljudje, ki so bili v preteklosti že okuženi z virusom KME, so pred boleznijo zaščiteni.

Letos že prve prijave okužb s klopnimi boleznimi

Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in na vrtu, zlasti do nadmorske višine 600 metrov pa jih je lahko veliko. Prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh, takoj ko se temperatura tal poviša, pa postanejo aktivni. Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov, nevarnost okužbe pa včasih traja že od februarja pa vse do novembra, pojasnjujejo na NIJZ.

Letos so na NIJZ že prejeli eno prijavo okužbe s KME in 128 prijav okužbe z lymsko boreliozo, so pojasnili. Lani so glede na preliminarne podatke zabeležili 126 primerov KME (predlani 62) in 3994 borelioze (2923).

KME je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost in sposobnost koncentracije, pa tudi ohromelost, približno eden do dva odstotka odraslih pa lahko zaradi nje celo umre. Med prijavljenimi primeri KME so lani v bolnišnicah zdravili 119, v letu 2021 pa 48 primerov. Zaradi lymske borelioze pa je bilo lani hospitaliziranih 142 bolnikov, leto poprej 96, so sporočili z NIJZ.

Pred KME učinkovito ščiti cepljenje

Sicer pa se lahko pred KME učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Čeprav je v Sloveniji cepljenje obvezno le za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu, kot so gozdarji in lovci, ga na NIJZ priporočajo vsem starejšim od enega leta, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je KME endemičen.

Slovenija namreč sodi med endemska področja in se glede na pogostost KME uvršča v sam vrh evropskih držav. Klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega menigoencefalitisa, je največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji, z borelijami okuženi klopi pa so razširjeni po vsej Sloveniji.

Cepljenje s prvima dvema odmerkoma je priporočljivo opraviti v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez pet do 12 oziroma devet do 12 mesecev, kar je odvisno od vrste cepiva, nato so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez tri, pozneje pa na pet let.

V Sloveniji je od leta 2019 v program cepljenja uvedeno cepljenje proti KME za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo tri leta, in odrasle, ki dopolnijo 49 let. V letu 2021 so opravili 115.427 cepljenj proti KME, 29.490 oseb je po podatkih NIJZ prejelo prvi odmerek. V letošnjem letu je na voljo 121.000 do 156.000 odmerkov cepiva proti KME. Cepljenje proti KME se je letos že začelo.

Poleg cepljenja pomembna tudi zaščita z oblačili in repelenti

Najpomembnejša ukrepa za zmanjšanje tveganja za pojav bolezni sta sicer preprečevanje ugriza klopa in hitra odstranitev že prisesanega klopa. Na NIJZ svetujejo, da ob odhodih v naravo nosimo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa, da uporabljamo sredstva, ki odganjajo klope, in da ob vrnitvi iz narave opravimo temeljit pregled telesa in morebitne prisesane klope čim prej odstranimo.

Mesto ugriza je treba opazovati več tednov in če se pojavi za boreliozo značilna rdečina, je potreben takojšen obisk pri zdravniku. Pomembno je pravočasno zdravljenje z ustreznimi antibiotiki, da preprečimo nadaljnji razvoj bolezni.