Vatovec: Zakon ne prinaša dolgoročnih rešitev; Lisec: Levica v DZ še ni prišla z zakonom

DZ je s 53 glasovi za in nobenim proti potrdil zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade, ki so ga pripravili poslanci koalicije. V poslanskih skupinah so se strinjali, da je treba mladim pri tem priskočiti na pomoč, a je del opozicije menil, da je zakon nedorečen in da je del predvolilne propagande.

Do predloga zakona so zelo kritični na Inštitutu za študije stanovanj in prostora. Prepričani so namreč, da zakon ne prinaša potrebnih rešitev. "Tem 53 poslancem očitno ni mar za mlade, za družine, ampak jim je mar za volilne glasove," je dejal Rok Ramšak z omenjenega inštituta in dodal, da pričakuje rast cen, poslabšanje kvalitete gradnje, zmanjšanje kvadrature gradenj in razpršeno gradnjo, ki je v Sloveniji že tako ali tako problem. Poudaril je, da vsekakor pričakuje neko obliko dodatnega družbenega razslojevanja.

Da bi morala imeti država vsaj ustrezne podatke, da bi lažje sprejemali prave odločitve, je še pripomnil. "Ne vemo, koliko stanovanj je praznih, koliko novih potrebujemo, koliko je propadlih, ne vemo, kakšne so najemnine. Nič ne vemo, nekateri pa si upajo sprejemati politike."

"Presenečen sem, da obstaja nek inštitut, ki očitno nima nobenih podatkov. Verjetno tudi izhaja iz okolice Ljubljane in nima veliko stika z drugimi deli naše države," je se je na kritike odzval Tomaž Lisec, poslanec SDS, in pojasnil, da je zakon nastajal približno pol leta. Dejal je, da gre za peti ukrep te vlade na področju stanovanjske oz. prostorske rešitve. 

"V tem mandatu smo sprejeli zakon o graditvi objektov, spremenili zakon o urejanju prostora, spremenili stanovanjski zakon in nenazadnje je vlada pred dobrim letom sprejela poslovni načrt stanovanjskega sklada in mu med delovne naloge dala, da do leta 2025 zgradi 5000 najemnih stanovanj," je naštel. A kot pravi, je njihova želja mladim omogočiti tudi nakup, dograditev ali gradnjo stanovanja oz. stanovanjske hiše. Poudaril je, da ne smemo gledati le na Ljubljano, ampak tudi na druge dele Slovenije.

Matej Tašner Vatovec, poslanec Levice, je na drugi strani odvrnil, da so s tem zakonom potrdili, da so odtujeni od resničnih težav ljudi. "Pogoji, ki jih ta zakon določa – 20-odstotna participacija, to je 40.000 evrov. 200.000 evrov za 30 let. To ni dolgoročna rešitev, to niti ni cilj. To bo samo še poudarilo visoke najemnine, ki niso visoke samo v Ljubljani, ampak v resnici rastejo povsod," je dejal. Prepričan je, da zakon tistim, ki to potrebujejo, mladim, ne bo prinesel ničesar.

Na te očitke je Lisec dejal, da gre za tipično delovanje stranke Levica, ki veliko govori, hkrati pa je bila del koalicije, ki je v zadnjih šestih letih zgradila 300 stanovanj. "Preko stanovanjskega sklada se je v zadnjih 18 mesecih zgradilo več, kot so oni zgradili v šestih letih," je opozoril in dodal, da stranke KUL tekmujejo, kdo bo zgradil več stanovanj v Ljubljani, medtem ko želijo sami stanovanjsko stisko rešiti tudi v drugih delih. "Zakon ima točno določene kriterije, po katerih lahko banke pomagajo. Pa ne samo banke, odločili smo se tudi za pomoč države," je dejal. 

Oster je bil tudi neposredno do Vatovca, saj je po njegovih besedah eden tistih poslancev, katerih stanovanja so v tem mandatu pridobila največ vrednosti. Zagotovil je tudi, da poslanci SDS prihajajo s terena in da so veliko časa posvetili iskanju praktičnih rešitev. 

Vatovec je poudaril, da mladi pri prvem reševanju stanovanjske stiske potrebujejo nekaj, kar jim bo dolgoročno nudilo streho nad glavo. "Ne da morajo iz študijskega leta v študijsko leto iskati nova stanovanja," je dejal in dodal, da ta zakon težave ne bo rešil. "Ta zakon prinaša to, da bo pod kreditnimi pogoji, ki jih že sedaj izpolnjujejo le redki, država porok. Ampak to ni dolgoročna rešitev," je prepričan. Po njegovem mnenju namreč glavna težava tiči v visokih najemninah in mladih, ki si kreditov ali najemnin ne morejo privoščiti. Sam se zato zavzema predvsem za dostopna najemna stanovanja in obdavčitev tistih nepremičnin, ki so trenutno del špekulantskih investicij. Stanovanja po njegovem mnenju namreč ne bi smela biti neka vrsta investicij, ampak v prvi vrsti dom. 

"Ne gre za predvolilni bombonček"

Kritiki so zakon večkrat označili tudi za predvolilni bombonček, kar je Lisec zanikal. Povedal je, da je začel podmladek stranke SDS predlog zakona pripravljati septembra ali oktobra lani. Strinjal se je, da so najemna stanovanja v Ljubljani težava. "Vabim gospoda Vatovca in vse tiste, ki imajo težave, da morda znižajo svoje standarde v Ljubljani in pridejo malo iz Ljubljane, k nam, ki ne želimo 30 let živeti v najemu, ampak dobiti možnost, da končno pridemo do lastnega stanovanja," je dejal. 

Vatovec je medtem glede najemništva kot primer dobre prakse izpostavil Avstrijo in omejevanje cen. "Mladim je treba na začetku zagotoviti dostopna najemna stanovanja, ki bodo tudi varna v smislu dolgoročnega najema. Po tem, ko se odločijo in naberejo sredstva, pa imajo tudi možnost nakupa svoje nepremičnine," je dejal. 

Alternativa predlaganemu zakonu je po Vatovčevih besedah gradnja čim večjega javnega fonda stanovanj do leta 2030. "Pa ne le v Ljubljani, ampak po vsej Sloveniji," je dodal. In obdavčitev špekulantov, kar je že omenil. 

"Levica ima veliko alternativ, a predvsem v teoriji, v praksi pa zamrznejo"

Lisec je dejal, da ima Levica sicer veliko alternativ, a da v praksi ne bi delovale. "Bili so nadkoalicijska stranka in kaj so naredili? Nič," je dejal in dodal, da "sanjajo o nekih modelih najemnih stanovanj po zgledu Dunaja, a v zadnjih šestil letih v DZ niso prišli z nobenim zakonom". Pripomnil je še, da je moto Levice biti proti. 

Vrtovec je ponovil, da zakon ni ustrezen. "Poznam veliko mladih, ki majo pekarne službe in nimajo tako velikih plač, da bi lahko do 38. leta zbrali dovolj denarja za avans, kaj šele za to, da bi do svojega 68. leta plačevali po 600, 700 evrov kredita," je dejal. Sklenil je, da bi moral biti cilj zmanjšanje cen. "In ti modeli niso tako teoretski, kot pravi gospod Lisec, ampak jih imamo že, če pogledamo čez severno mejo," je zaključil.