FOTO in VIDEO: Črn dim ob začetku konklava

V Vatikanu so se začele volitve naslednika Benedikta XVI., ki je konec februarja odstopil. Za izvolitev novega papeža je potrebnih najmanj 77 glasov od skupaj 115 kardinalov elektorjev, to je tistih, ki so mlajši od 80 let. Med njimi je prvič tudi Slovenec, kardinal Franc Rode.

Danes prvo glasovanje na konklavu ni bilo uspešno, saj se je iz Sikstinske kapele pokadil črn dim. To pomeni, da nobeden izmed kandidatov ni dobil potrebne dvotretjinske večine. V Vatikanu upajo, da bo novi papež izvoljen že do velike noči, 31. marca, oziroma morda že do cvetne nedelje teden dni prej.

Na Trgu svetega Petra se je zbralo veliko število ljudi, ki so črn dim pospremili z razočaranjem, nekateri pa tudi navdušenjem, da se je prvi krog začel.

Kardinali so konklave v Sikstinski kapeli začeli okoli 17.30, čez dobri dve uri pa se je iz dimnika pokadilo. Črn dim je bil pričakovan, saj se v zadnjih 700 letih še ni zgodilo, da bi bil papež izvoljen že v prvem krogu.

Kdo so favoriti?

Med favoriti se najpogosteje omenja milanski nadškof Angelo Scola, precej možnosti naj bi imeli tudi Brazilec Odilo Pedro Scherer, Kanadčan Marc Ouellet in Američan Timothy Dolan.

Evropski kardinali imajo skupaj 60 glasov, latinskoameriških kardinalov je 19, severnoameriških 14, afriških 11, azijskih 10, eden pa prihaja iz Oceanije.

Med konklavom kardinali nimajo nikakršnega stika z zunanjim svetom in so pod prisego zavezani k molčečnosti. Če jo prekršijo, jim grozi izobčenje.

Volitve so tajne, izvedejo pa lahko največ štiri glasovanja na dan. Konklave sicer traja, dokler eden od kandidatov ne dobi dovolj glasov.

Vse dokler ne bodo izvolili novega papeža, se bo življenje kardinalov odvijalo po strogem urniku

Danes ob sedmih zjutraj so se kardinali preselili v Dom svete Marte, kjer bodo znotraj vatikanskih zidov živeli ločeno od ostalega dogajanja.

Ob desetih se je v baziliki sv. Petra v Vatikanu začela sveta maša za izvolitev papeža (Pro Eligendo Papa), ki jo je vodil dekan kardinalskega zbora Angelo Sodano, somaševali pa so vsi kardinali, tako volivci kot nevolivci.

15 minut čez četrto popoldne so se v predpisanih liturgičnih oblačilih zbrali v Pavlinski kapeli in se 15 minut pozneje v procesiji ter med petjem litanij svetnikov in pesmi Veni Creator odpravili v Sikstinsko kapelo.

V kapeli je vsak kardinal izrekel prisego molčečnosti, nato pa je papeški ceremoniar Guido Marini izrekel besede "extra omnes". Takrat so vsi, ki niso kardinali, Sikstinsko kapelo zapustili, njena vrata pa so zaprli in zaklenili.

V pričakovanju belega dima

Po vsakem krogu volitev bodo sežgali volilne lističe, predvidoma opoldne in ob sedmih zvečer. Če bo dim, ki se bo pokadil iz Sikstinske kapele, bel, je to znamenje, da je izvoljen novi papež, črn dim pa je znak, da papež še ni bil izvoljen.

Izvolitev papeža bo odmevala tudi v Sloveniji

Da ima Rimskokatoliška cerkev novega vrhovnega poglavarja, bodo z zvonjenjem zvonov oznanili tudi v cerkvah po Sloveniji. Slovenska škofovska konferenca je namreč izdala navodilo, v skladu s katerim morajo duhovniki, ko bodo izvedeli za izvolitev novega papeža, po vseh župnijah z vsemi zvonovi zvoniti 15 minut.

Pri maši "pro eligendo Romano Pontifice", ki velja za uradni začetek postopka konklava, se je Angelo Sodano v pridigi zavzel za enotnost Cerkve, za katero si mora po njegovih besedah prizadevati vsak kristjan. "Vsak od nas je zato poklican k sodelovanju z naslednikom svetega Petra, vidnim temeljem takšne duhovne enotnosti," je poudaril.

Sicer pa je Sodano spomnil na številne pobude zadnjih papežev, ki so bile pozitivne tako za ljudi kot za mednarodno skupnost, ki so spodbujale pravičnost in mir. "Molimo, da bo bodoči papež nadaljeval to nenehno delo na svetovni ravni," je dejal.

Sodano je v pridigi tudi pohvalil "briljanten pontifikat" papeža Benedikta XVI., ob čemer so kardinali, duhovniki in drugi navzoči v baziliki glasno zaploskali, kar je trajalo skoraj celo minuto.

Navzoči so sicer prek spletnega družbenega omrežja Twitter sporočili, da se je nad baziliko sv. Petra v času pridige razbesnela huda nevihta, poročajo celo o toči.

Gre še za en vremenski pojav, ki ga nekateri razumejo kot "znamenje z neba". Le nekaj ur za tem, ko je papež Benedikt XVI. kardinalom v Vatikanu sporočil svojo odločitev, da bo 28. februarja odstopil, je namreč v baziliko svetega Petra udarila strela.

Najdaljši konklave je trajal tri leta

Prvi konklave je leta 1241 prinesel izvolitev Celestina IV. Po nekaterih virih pa naj bi prvi konklave sicer potekal še prej, in sicer leta 1216 v mestu Perugia, kjer naj bi kardinali izvolili papeža Honorija III.

Za najdaljšega velja konklave, ki se je leta 1268 začel v mestu Viterbo okoli 100 kilometrov severozahodno od Rima in je trajal kar dve leti, devet mesecev in dva dni. Kardinali, ki se o novem papežu niso mogli poenotiti niti ob hudem pomanjkanju hrane, so Gregorja X. izvolili šele septembra 1271, ko so meščani odstranili streho nad prostorom, kjer je potekal konklave, tako da so bili izpostavljeni jesenskemu deževju. Zadnji posebno dolg konklave je potekal leta 1831, ko so kardinali po 50 dneh izvolili papeža Gregorja XVI.

Mnogo hitreje je šlo 1. novembra 1503, ko so na najkrajšem konklavu v zgodovini papeža Julija II. izvolili že po nekaj urah. Točno trajanje tega konklava sicer ni znano, do hitre izvolitve pa naj bi prišlo zaradi podkupovanja kardinalov. Zelo kratka sta bila tudi konklava leta 1939, ko so po 20 urah izvolili Pija XII., ter leta 2005, ko je papež po 26 urah postal nedavno upokojeni Benedikt XVI.

Za najbolj dramatičnega pa velja konklave v kraju Carpentras na jugu Francije, kjer je leta 1314 nestrpna množica, ki je čakala na izvolitev novega poglavarja Cerkve, zažgala škofovsko palačo, v kateri je potekal konklave, zaradi česar so se kardinali morali umakniti. Konklave se je nato nadaljeval leta 1316 v dominikanskem samostanu v francoskem Lyonu, kjer so po 40 dnevih 7. avgusta končno izvolili papeža Janeza XXII.