Papež in Šarec govorila tudi o odnosu med Cerkvijo in državo v Sloveniji

"Največ časa smo namenili Zahodnemu Balkanu. Tukaj si tudi Vatikan izjemno prizadeva za isti cilj kot Slovenija. Se pravi, da se čim prej začnejo pogovori oziroma pogajanja o širitvi Evropske unije. Zlasti Severna Makedonija je država, ki ne more več čakati na to. Ker če EU ne bo aktivna na tem področju, so lahko težave," je povedal premier Marjan Šarec, so sporočili iz njegovega kabineta.

Govorili so tudi o številnih drugih zunanjepolitičnih in mednarodnih temah, med drugim o migracijah, je še dejal predsednik vlade v izjavi za novinarje.

Pojasnil je, da na pogovorih niso govorili o dogajanju na italijansko-slovenski meji, ki jo nezakonito prehajajo migranti iz Slovenije, in skupnih patruljah na tej meji. To je namreč bolj vprašanje za odnose med Rimom in Ljubljano, je dejal.

Slovenija se zavzema za to, da bi bilo treba na zunanji meji EU aktivirati agencijo za upravljanje evropskih meja Frontex, je dejal Šarec. Gre za meji med Hrvaško in Srbijo ter Hrvaško in BiH. "To bi bilo veliko bolj učinkovito, ker moramo vsi skupaj reševati to problematiko," je izpostavil. Dodal je, da bi bilo treba problem migracij reševati tudi tam, kjer nastajajo.

S papežem Frančiškom in državnim tajnikom Pietrom Parolinom je govoril tudi o odprtih vprašanjih med Cerkvijo in državo v Sloveniji, med drugim o financiranju zasebnega šolstva. Šarec je predstavil trenutno dogajanje na tem področju v Sloveniji. "Trenutna situacija je takšna, da imamo dve pravni mnenji. Zakonodajna služba DZ in zakonodajna služba vlade imata nekoliko drugačno mnenje kot ga ima ministrstvo. Verjamem, da če bo volja v parlamentu med posameznimi strankami, lahko dosežemo drugačen kompromis," je povedal.

Šarec je povedal še, da je ponovil vabilo papežu na obisk v Slovenijo. Frančišek je po premierjevih besedah tudi sam izrazil željo, da bi čim prej, ko bi bilo to mogoče, obiskal Slovenijo. "Mislim, da bi ta obisk prenesel odnose še na višjo raven," je poudaril.

Vzdušje na pogovorih s papežem in Parolinom je predsednik slovenske vlade ocenil kot zelo dobro. Pogovori so potekali zelo odkrito in iskreno, so sporočili iz premierjevega kabineta. "Papež je izjemno naklonjen Sloveniji in sva imela temu primerno dolg pogovor," je povedal. Kot so navedli v njegovem kabinetu, je pogovor trajal okoli 35 minut, kar je več, kot je bilo predvideno.

Ob robu Šarčevega obiska so v Vatikanskih muzejih odprli razstavo Plečnik in sveto - Jože Plečnik, slovenski arhitekt in oblikovalec. Postavitev, ki je na ogled v središču Vatikanskih muzejev, v sobani na vhodu v vatikansko galerijo, združuje 33 izbranih predmetov liturgičnega posodja, ki ga je oblikoval Plečnik. Na odprtju je zbrane nagovoril slovenski minister za kulturo Zoran Poznič, odprtja pa se je udeležil tudi premier Šarec.

Plečnik je sicer prvi slovenski umetnik, ki je z razstavo predstavljen v Vatikanskih muzejih, razstava pa predstavlja enega najpomembnejših projektov promocije slovenske kulture v letošnjem letu, so sporočili iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane.

Pred obiskom v Vatikanu je dal Šarec intervju za italijansko tiskovno agencijo Ansa, v katerem je spregovoril predvsem o slovensko-italijanskih odnosih. Te je označil za zelo dobre, si je pa med drugim zaželel več skupnega zavedanja o zgodovinskih dejstvih.

Šarec je povedal, da o kakovosti sosedskih odnosov med drugim priča njegov odličen odnos z italijanskim premierjem Giuseppejom Contejem, poudaril pa je še, da so odličnega zdravja tudi gospodarski odnosi med državama.

Izpostavil je, da bosta s 1. julijem policiji obeh držav začeli s skupnim patruljiranjem na celotnem mejnem območju. Gre za ukrep, ki ga je slovenski zunanji minister Miro Cerar sredi maja predlagal italijanskemu kolegu Enzu Moaveru Milanesiju, je ob tem spomnila Ansa.

"Gre za tehnični dogovor med državama za izboljšanje nadzora meje," je pojasnil Šarec in ukrep opisal kot primer sodelovanja na terenu, ki priča o trdnosti meddržavnih odnosov.

Ansa ob tem navaja, da tudi prisotnost slovenske manjšine v Italiji in italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji prispeva k razvoju dvostranskih odnosov, čeprav občasno prav status manjšin vzbudi kritike.

V agenciji so spomnili na kritičen odziv slovenske politike v začetku meseca na predlog za spremembo zaščitnega zakona Slovencev v Italiji, ki ga je v proceduro v poslanski zbornici vložil italijanski poslanec Roberto Novelli in med drugim predvideva popis prebivalstva, v katerem bi morali prebivalci Furlanije-Julijske krajine povedati, kateri jezikovni skupnosti pripadajo.

Šarec je glede položaja manjšin povedal, da se "težave pojavijo vedno, ko vmes poseže politika in se dajejo izjave v ozkem političnem interesu, v škodo vsakdanu, ki ga živita manjšinski skupnosti na obeh straneh meje".

Ansa je spomnila, da se je Šarec na Novellijev predlog pred dnevi ostro odzval tudi na Twitterju in takšna ter podobna dejanja, kot so npr. izjave predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija na februarski slovesnosti pri Bazovici ter njegova poznejša opravičila, označil za neevropska in nemiroljubna ter kot "nož v srce Slovenije".

"Nujne so jasne izjave in pomembno je vzpostaviti skupno priznanje zgodovinskih dejstev," je za Anso ob tem dejal slovenski premier.