Banka Slovenije bo s 1. novembrom precej zaostrila pogoje, pod katerimi lahko banke podeljujejo potrošniške kredite. Ta pravila bodo po ocenah kreditno onesposobila več kot 300.000 ljudi. Od tega približno 115.000 delovno aktivnih, ki prejemajo neto plačo do 928 evrov in preživljajo enega otroka.
V oddaji 24UR ZVEČER je guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle skušal pojasniti razloge za tako oster ukrep, ki te dni razburja Slovence.
Kot je povedal Vasle, je ena ključnih nalog Banke Slovenije, da skrbi za finančno stabilnost v državi. V okviru finančne stabilnosti spremljajo, kaj se dogaja v bankah, kaj se dogaja z vlogami in kaj se dogaja s krediti in posojili. Na drugi strani pa spremljajo tudi, kaj se dogaja s subjekti, ki kredite najemajo.
"Že nekaj let z bankami vodimo dialog in ugotavljamo, da prihaja do kreditiranja, ki je prekomerno," je dejal Vasle. Prekomerno tako z višine zneskov, ki jih posamezniki lahko dobijo, in pa tudi prekomerno v smislu dolgoročnosti odplačila. "Zaznali smo potrošniška posojila, katerih vrednost presega 15.000 evrov, rok odplačila pa krepko presega 10 let."
Zato so se v Banki Slovenije že leta 2016 odločili, da začnejo opozarjati na to anomalijo, ki nas lahko privede v težave.
Voditelj Jani Muhič je nato Vasleta opozoril na dejstvo, da bodo z zaostrovanjem pogojev marsikomu otežili življenje v smislu zagotavljanja osnovnega bivališča. Vasle problem vidi v tem, da v Sloveniji živi precejšen delež prebivalstva, ki si določenih dobrin ne more privoščiti. Ne morejo si jih privoščiti, ker imajo prenizke dohodke. To pa je odraz naše splošne razvitosti. "Zavedati se moramo, da je Slovenija država, ki v povprečni razvitosti zaostaja za povprečjem Evropske unije za približno 15 odstotkov."
Če zdaj dovolimo, da banke dajejo posojila ljudem, ki kredite že zdaj težko odplačujejo, kako jih bodo potem odplačali v prihodnosti, ko se bo gospodarska rast obrnila navzdol, se sprašuje Vasle. To je zatiskanje oči pred realnostjo in temelj finančne nestabilnosti, meni Vasle.
Urad za makroekonomske analize in razvoj, ki ga je nekoč vodil tudi Vasle, je v primeru tovrstnih ukrepov banke napovedal znižanje gospodarske rasti. Guverner Banke Slovenije ob tem poudarja, da je Slovenija kot majhna država vedno odvisna od izvoza. "Ta je še vedno naš temeljni kamen gospodarske rasti. Tukaj imajo banke pomemben delež, da financirajo ta izvoz, da podpirajo gospodarstvo."
Bodo morali torej Slovenci glede na sprejete ukrepe kredite najemati v tujini? "Ključno nestrinjanje je v tem, da ti ljudje teh prekomernih kreditov ne morejo odplačati. Banka ne govori o tem, da bo popolnoma ukinila posojilo, še vedno bo mogoče najeti lizing, potrošniški kredit, mogoča so stanovanjska posojila. Gre samo za to, da jih postavimo v nek okvir, da jih bodo prebivalci lahko odplačali," je povedal Vasle.
Mladi bodo torej morali dlje časa živeti pri starših, premožnejši pa bodo brez težav dobili kredit. Se torej manj premožnih bolj "izplača", da nimajo otrok, je razmišljal Muhič.
Dejstvo je, da si nekateri posamezniki, ki skrbijo še za druge člane družine, v tem trenutku ne morejo privoščiti določenih stvari, je odgovoril Vasle. "Če želimo to zamegliti s tem, da jim damo posojilo, ne rešimo problema. Osnovni problem ostaja – plače so nizke, nizka gospodarska rast pa jim ne omogoča, da si kupijo, kar si želijo."
Kot je zaključil Vasle, bo ukrep trajal, dokler se prekomerna rast posojil pri bankah ne umiri, pri ukrepih pa bodo vztrajali kljub številnim pozivom, naj o njih še malce premislijo. Zaostritev pogojev je včeraj komentiral tudi premier Marjan Šarec, ki je izpostavil, da mladi in manj premožni na ta način nikoli ne bodo prišli do svojega stanovanja. Pri pripravi ukrepov bi morali biti bolj človeški in realni, je opozoril in pozval k boljšim rešitvam.
KOMENTARJI (1140)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.