Družina Zorana Vaskrsića, ki mu je sodišče zaradi 124 evrov dolga na javni dražbi prodalo hišo, se mora do petka izseliti. A kot pravi, se ne bo zlahka predal. Ob podpori nekaterih človekoljubnih organizacij bo namreč že jutri protestiral pred državnim zborom in zahteval razveljavitev postopka in vrnitev v prejšnje stanje. "Na vse načine bomo poskusili doseči, da se taka krivica, kot jo je storilo sodišče, popravi. Poskusili bomo z vsemi pravnimi sredstvi. Tega ne bi smel doživljati ne jaz in ne kdo drug,“ je danes Vaskrsić dejal v oddaji 24UR OB ENIH.
'Naj dokažejo, da so bili pri meni. Saj imam rubljive stvari!'
Na vprašanje, ali je sodišče na kakšen drug način poskušalo poravnati dolg, je odgovoril: "Po njihovih trditvah so poskusili rubiti, a nisem imel rubljivih stvari. Naj dokažejo, da so bili pri meni, saj imam rubljive stvari. Podjetje Vodovod-Kanalizacija je izdalo sklep, da mi bodo rubili od plače, a sodnica ga je imela teden dni pod mizo in pač tega ni storila.“
Kot je povedal za 24UR ZVEČER, sodnica ni rubila, ker naj bi imela namen hišo prodati. "Mislim, da gre za neki dogovor," je dejal.
Čemu ni plačal položnice takoj?
Trditve predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Antona Panjana, da je prejel pet sodnih pošiljk in da je višje sodišče o primeru odločalo trikrat, Vaskrsić odgovarja, da gre za obrambo sodnice, ki je to naredila. "To, da sem bil jaz petkrat obveščen, ni res. Prvo sodno pisanje, ki sem ga prejel, je bil sklep o domiku nepremičnine,“ pravi. "Vsakemu državljanu se kdaj zgodi, da nečesa ne plača. Povejte mi, kdo v Sloveniji ima vse položnice plačane?“ je še odgovoril na vprašanje, zakaj zneska v višini 124 evrov ni poravnal takoj.
Panjan pa je v oddaji 24UR ZVEČER dejal, da se je Vaskrsić s svojim ravnanjem sam postavil na cesto. Panjan je zagotovil še, da je to izjemna zgodba, ker je veliko varoval, ki preprečujejo, da bi se nepremičninska izvršba zgodila neutemeljeno.
Panjan je tudi opozoril, da je v izvršilnem postopku gospodar upnik. Postopek kot tak favorizira upnika, kar pomeni, da je sodišče vezano na njegove predloga. "Zato se dogaja, da upnik velikokrat ravno zato, ker je izvršba na nepremičnino najbolj boleča, tudi v nekaterih minornih zneskih izbere to sredstvo. In sodišče mora temu slediti," je razložil.
Opozoril pa je tudi, da se je izvršbi v tem primeru poleg podjetja Vodovod-Kanalizacija priključil še upnik, ki je že imel pravnomočno sodbo zoper Vaskrsića v civilni tožbi. Ta tožba je že dve leti pravnomočna in je še ena sodna odločba, ki je Vaskrsić ni spoštoval, je dejal Panjak.
Janša naročil poročilo o zadevi
Ker v teh primerih obstajata samo dve možni razlagi, bo vlada na podlagi poslanega poročila in uradnih podatkov sprejela bodisi sklepe o spremembi neprimernih oz. nepravičnih predpisov bodisi zahtevala revizijo posamičnih spornih primerov, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje.
Odrejen službeni nadzor
Podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto je zaradi velikega zanimanja javnosti in zlasti z namenom, da se raziščejo vsa sporna dejstva glede izvršilnih postopkov in dražbe nepremičnin v primeru Vaskrsića, odredila službeni nadzor. Nadzor sicer ne bo zajemal pravilnosti uporabe procesne in materialne zakonodaje, je pojasnila.
Raziskava vseh dejstev glede izvršilnih postopkov v primeru Vaskrsić je v interesu vseh vpletenih, je poudarila Betettova.
Službeni nadzor je namreč odredila tudi zaradi težkih posledic za dolžnika in napadov na sodnico v tem primeru. Ta je zaradi anonimnih pisnih groženj varovana, saj je vrhovno sodišče o grožnjah obvestilo pristojno ministrstvo in policijo.
Podlaga za službeni nadzor je po besedah Betettove v zakonu o sodiščih. Tako lahko pregledajo primernost zakonskih določb z vidika varstva dolžnika in tudi, ali je bila morda organizacija dela na sodišču v širšem smislu ustrezna. Na vprašanje, zakaj se sodnica ni odločila za poseg po plači dolžnika, ampak za nepremičnino, pa Betettova med drugim odgovarja, da je tudi to eden od razlogov za nadzor.
Prodaja je bila posledica neaktivnosti plačilno sposobnega dolžnika
Betettova poudarja, da doslej znana dejstva napeljujejo, da je bila prodaja nepremičnine v primeru Vaskrsić posledica neaktivnosti sicer plačilno sposobnega dolžnika. Ta je bil, dodaja, s postopkom seznanjen in je imel možnost, da predlaga drugo izvršilno sredstvo za poplačilo tega dolga. Sodišče je sicer v izvršilnih postopkih vezano na predloge upnika.
Betettova se sicer boji, da se laična javnost premalo zaveda, kakšne so lahko posledice izvršilnega postopka. Ko dolžnik prostovoljno ne plača svojega dolga, so namreč na voljo prisilna sredstva in eno od teh je prodaja nepremičnine. Izjava vlade, ki razmišlja o morebitni reviziji tovrstnih primerov, medtem podpredsednico vrhovnega sodišča čudi, saj po njenih besedah v sistemu delitve oblasti za to nima pravne podlage.
Dolžniku ostaja le Evropsko sodišče
Pravna zagovornica Vaskrsića Neža Dular je povedala, da so po odločbi ustavnega sodišča v tem primeru v Sloveniji postopki zaključeni in dolžniku preostaja le še možnost pritožbe na Evropsko sodišče. Po njenih besedah je bil dolžnik s samim začetkom izvršbe seznanjen, nadalje pa mu obvestila o dražbah niso bila osebno vročena in je osebno dobil šele sklep o umiku nepremičnine.
Dularjeva je pojasnila tudi, da so se obrnili tudi na zagovornika upnika, vendar niso uspeli doseči nobenega dogovora.
Sodni mlini se vrtijo prepočasi je še opozorila Dularjeva. Že mesec dni preden je bila hiša prodana je upnik sodišču predlagal, naj se Vaskrsiću 124 evrov rubi iz prihodkov. "Če bi sodišče takoj odločilo o predlogu in banki naložilo, da se z računa rubijo ta sredstva, bi banka to definitivno takoj opravila. In do druge javne dražbe, na kateri je bila nepremičnina prodana za polovično ceno, dejansko ne bi prišlo," je pojasnila odvetnica, so poročali v oddaji Svet na Kanalu A.
"To ne sme biti javni linč"
Z ministrstva za pravosodje in javno upravo so sporočili, da primer Vaskrsić postavlja pod vprašaj ustreznost zakonodaje. "Ta primer jasno kaže v pravu zelo pogosto situacijo, ko moramo pri ureditvi tehtati med dvema nasprotujočima si interesoma. Na eni strani je potrebno zagotoviti pravno varnost dolžnika in njegovih temeljnih človekovih pravic. Na drugi strani pa je javni interes. Ta se nanaša na učinkovitost pravnega sistema in v tem okviru zaščito upnikov. Plačilna nedisciplina je nedopustna in eden izmed razlogov, da imamo v Sloveniji danes velike težave v gospodarstvu," so opozorili in dodali, da je javni interes vseh nas, da pravna država deluje, k temu pa spada tudi poravnavanje obveznosti, enako in za vse – od največjih do najmanjših.
Minister Pličanič je opozoril, da se do vprašanja, kako je ravnalo sodišče v konkretnem primeru, ne sme opredeljevati. Izrazil pa je zadovoljstvo nad tem, da je vrhovno sodišče odločno pristopilo k problemu. V izjavi je zapisal še, da morajo na ministrstvu zadeve preučiti in da bodo nato pripravili predloge nadaljnjih ukrepov za obravnavo na vladi.
Spomnimo
Zoranu Vaskrsiću je litijsko sodišče zaradi dolga v višini 124 evrov na javni dražbi prodalo hišo. Vaskrsić je sicer v odprtem pismu slovenski javnosti opozoril, da se podobni rubeži dogajajo mnogim, saj je na sodišču še 80 podobnih primerov. Pri tem se sprašuje, kako je mogoče, da je sodišče izvedlo rubež hiše, ne da bi rubili denar na računu ali pa premično premoženje. Vaskrsić, ki je zaposlen in redno prejema plačo, še pravi, da bo svojo lastnino branil z vsemi legitimnimi sredstvi, tudi s svojim življenjem.
KOMENTARJI (996)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.