Spletna tržnica v kitajski lasti Temu je kmalu po nastanku konec leta 2022 prevzela internet in se pod imenom Temu Slovenija agresivno oglašuje na družbenih omrežjih tudi pri nas. Izdelki pa so neverjetno poceni. Zato ni nič nenavadnega, da spletno trgovanje globalno nenehno narašča in je bila leta 2023 vrednost spletne prodaje 5,4 milijarde evrov, največji trg pa Kitajska. In tudi v Sloveniji je kupovanje prek spleta v porastu.
Spletne trgovine uporabljajo vsa razpoložljiva orodja, da nas prepričajo v nakup. Najprej pritegnejo pozornost, nam zbudijo željo, da vsaj pogledamo ponudbo, pojasnjuje psiholog doktor Žan Lep. Z raznimi časovno omejenimi ponudbami v nas zbujajo občutek nujnosti, da si moramo to takoj zagotoviti. Prav tako ni rečeno, da so jih res prodali že 46 tisoč, kot na primer piše ob izdelku, ali da so ocene in komentarji pristni. Dosežejo pa učinek družbenega strinjanja, da gre za dober izdelek.
Cena je slovenskemu kupcu še vedno zelo pomembna, zlasti ko gre za stvari, za katere ne vemo, ali jih bomo uporabljali in koliko jih bomo uporabljali, pravi David Čreslovnik, in na to karto igrajo platforme, kot je Temu. A kljub ogromnemu trgu s tako nizkimi cenami ne more pokriti stroškov proizvodnje in brezplačnega pošiljanja.''Oni morajo služiti drugje, to je moje osebno mnenje, da služijo s podatki, ki jih zbirajo o svojih uporabnikih.'' Če je izdelek praktično zastonj, potem ste izdelek vi.
Lažne spletne trgovine
Če želimo biti trajnostni, moramo našo potrošnjo zmanjšati, opozarjajo v društvu za sonaraven razvoj Fokus. Če pa ocenimo, da nek izdelek resnično potrebujemo, se pa moramo vprašati, ali cena, ki jo za ta izdelek plačujemo, sploh lahko krije realne stroške proizvodnje. ''V ogromno primerih je odgovor ne in nizka cena je zagotovljena na račun ljudi in okolja. Če cena ne more kriti stroške pridelave, to pogosto lahko pomeni, da delavci in delavke niso prejeli niti minimalne plače, ali pa, da je izdelek bil narejen v pogojih modernega suženjstva."
In če so proizvodi zelo poceni in je trgovec iz države, ki ni pod evropsko ali slovensko zakonodajo, so lahko izdelki nevarni, materiali oporečni, pred tem pa nas ne more nihče zaščititi.
Temu in AliExpress sta pravi trgovini, praviloma stvari prispejo, kakšna je kakovost in kakšna je prikrita cena, pa je drugo vprašanje. Obstajajo pa tudi povsem lažne trgovine. Trenutno so daleč najbolj aktualne takšne, ki imajo v samem imenu spletne strani Slovenija, pojasnjuje Jasmina Mešič iz Si-certa. In v Si-certu so opazili, da so prav te najbolj prepričljive in jim veliko ljudi nasede. Zato ker je v imenu Slovenija, so ljudje nekako prepričani, da je v ozadju slovenski trgovec, zastopstvo za Slovenijo ali kaj podobnega, kar pa v bistvu sploh ne drži.
Lažne spletne trgovine so vedno bolj prepričljive in neka splošna opozorila niso več dovolj. Najbolj zanesljiv način je, da se preveri domena. Kdaj je bila spletna stran postavljena, registrirana in kje. Kar pa ni tako preprosto, zato so na spletni strani varni na internetu pripravili video navodila.
Nakupov po spletu bo vedno več in s tem ni nič narobe, nasprotno, mnoge spletne trgovine delujejo zgledno, pošteno in trajnostno. Pazljivi in odgovorni pa moramo biti pri kupovanju ekstremno poceni izdelkov iz držav zunaj Evropske unije. Naše kratkotrajno zadovoljstvo ob nakupu lahko ima vrsto slabih posledic za nas, za druge, za družbo in za okolje.
Kaj se je zgodilo z našim nakupom na platformah Temu in AliExpress, kjer smo med drugim naročili pametno uro za manj kot pet evrov? Kdaj smo izdelke dobili in kakšna je bila kakovost? O tem nocoj v rubriki 24UR Inšpektor.
KOMENTARJI (120)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.