Varuhinja obvarovala plače svojih funkcionarjev

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je v pobudi ustavnemu sodišču izpodbijala sporno določbo, na podlagi katere so se plače funkcionarjev v uradu varuha človekovih pravic, ki so bili imenovani še pred uveljavitvijo zakona, lahko znižale za pet odstotkov. Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti dalo uradu varuhinje prav.

V pobudi je izpostavila, da je zakonodajalec funkcije varuha in njegovih namestnikov popolnoma arbitrarno razvrstil dva oziroma štiri plačne razrede nižje, kot so bile uvrščene pred sprejemom zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Sodnikom, državnim tožilcem in pravobranilcem, ki so se zaposlili pred uveljavitvijo omenjenega zakona in bi jim prav tako pripadala nižja plača, pa izpodbijani drugi odstavek 49. člena varuje nominalni znesek plače. Po njenem prepričanju zato prihaja do neutemeljenega razlikovanja med funkcionarji glede varstva pred individualnim znižanjem plač ob prehodu na novo ureditev, kar ni skladno z načelom enakosti pred zakonom.

Ustavno sodišče v svoji odločbi opozarja, da primerjava med sodniki in funkcionarji varuha sicer ni mogoča. Ob tem opozarja na poseben ustavnopravni položaj sodnikov. Utemeljeni pa so očitki o nedopustnem razlikovanju med funkcionarji varuha v primerjavi s položajem državnih tožilcev in pravobranilcev. Tudi tem funkcionarjem namreč ustava – tako kot funkcionarjem varuha – ne zagotavlja enakih jamstev kot za sodnike. Ustavno sodišče ugotavlja, da je kljub temu dejstvu zakonodajalec državnim tožilcem in pravobranilcem zagotovil enako raven varstva kot sodnikom. "Če je to storil, bi moral, upoštevaje pomemben ustavnopravni položaj varuha, enako raven varstva zagotoviti tudi funkcionarjem varuha."

Ker torej drugi odstavek 49. člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju ob prehodu na nov plačni sistem omogoča petodstotno znižanje plač funkcionarjem varuha, medtem ko državnim tožilcem in državnim pravobranilcem zagotavlja pravico do nespremenjene višine plače, je v neskladju z drugim odstavkom 14. člena ustave, je zapisano v odločbi ustavnega sodišča. Državni zbor ima šest mesecev, da ugotovljeno neskladje odpravi, kot razlog pa v odločbi navaja, da neskladje traja že dalj časa in ga je treba odpraviti v kar se da kratkem roku.