Varuhinja človekovih pravic: Dogajajo se premiki, a želimo rešitve na področju zlorab delavcev, pa tudi drugje

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je danes predstavila poročilo varuha za lani, ki ga je pred tem predala predsedniku Državnega zbora (DZ) Milanu Brglezu. Ugotavlja, da se dogajajo premiki, upoštevanih je kar nekaj priporočil. Hkrati opozarja, da do zmanjševanja pravic ne sme priti, zakonodaja pa se ne sme spreminjati prepočasi, a tudi ne rokohitrsko.       

"Na številnih področjih varovanja človekovih pravic se je zgodilo marsikaj pozitivnega, tudi premiki v smeri uresničevanja dolgoletnih priporočil varuha. Nastajajo številne zakonske rešitve, na primer na področju pravosodja, pričakujemo jih tudi na področju zdravstva. Iščejo se rešitve na področju zlorab delavcev in tudi drugje," je Nussdorferjeva dejala ob predstavitvi poudarkov iz letnega poročila za lani.

Pojasnila je, da so lani kar nekaj odprtih vprašanj in težav rešili že s telefonskim pogovorom. Na njihovo brezplačno telefonsko številko so prejeli približno 10.000 klicev. Prijetno pa so presenečeni, kot je dodala, da so lani prvič v zgodovini institucije dobili vmesni pregled uresničevanja njihovih priporočil, in sicer od ministrstva za pravosodje. Pri varuhu so tako prepričani, da ima vlada resno namero sistematičnega spremljanja uresničevanja priporočil ter da bo z vmesnimi pregledi, ocenami in ukrepi njihovo uresničevanje še pospešila.

Od lanskih 83 priporočil jih je po trditvah Nussdorferjeve uresničenih 20, medtem ko jih 30 ostaja delno uresničenih. Tokrat v varuhu izpostavljajo 71 priporočil, največja njihova skrb pa ostajajo najranljivejši. "Revščina s svojimi številnimi obrazi ostaja osrednja tema in problem," je opozorila Nussdorferjeva in dodala, da so lani obravnavali največ pobud, ki so se nanašale na različne socialne stiske.

Nussdorferjeva je izpostavila nekaj uspešnih ustavnih zahtev. "Uspeli smo, da morajo občine še naprej s subvencijami pomagati socialno šibkejšim prebivalcem, ki živijo v tržnih in hišniških stanovanjih," je pojasnila. Dodala je, da jim je uspelo tudi, da bodo samozaposleni z realno oceno dohodkov imeli lažji dostop do pravic iz socialnih sredstev.

Po večletnih opozorilih varuha je zakonsko urejena prijava bivališča, v ustavo je tudi končno vpisana pravica do vode, vendar, kot je opozorila varuhinja, so za to pravice nekatere socialno ogrožene skupine, zlasti Romi, še vedno prikrajšani. Tudi zaradi tega vidnega napredka pri romski problematiki po njeni oceni še vedno ni.

Po trditvah varuhinje je treba iskati rešitve tudi pri izvršbah na nepremičnine, saj "najranljivejši ne smejo ostati brez doma". Pri tem je spomnila na primer Vaskrsić.

Eno najobčutljivejših področij je zaščita pravic delavcev. Pri varuhu upajo, da bo februarja letos sprejeti zakon o čezmejnem izvajanju storitev pokazal rezultate, zadovoljni pa so predvsem s spremembami kazenskega zakonika, ki predvidevajo, da bo za dokazovanje krivde delodajalcev pri kršenju pravic delavcev zadostoval že eventualni naklep.

Varuh trdi, da je treba na tem področju kadrovsko okrepiti inšpekcijske službe. "Nihče si najbrž ne more predstavljati, da lahko 40 delovnih inšpektorjev zagotovi nadzor nad 200.000 poslovnimi subjekti," je ponazorila Nussdorferjeva.

Veseli jih sprejem novele zakona o preprečevanju nasilja in da se bo odločanje o koristih otrok v celoti preneslo na sodišča, skrbi pa jih, da se delež pobud v zvezi s pravicami otrok s posebnimi potrebami veča. Po trditvah varuhinje na sistemsko diskriminacijo študentov invalidov v procesu izobraževanja opozarjajo predolgo, še vedno niso uresničena niti varuhova priporočila na področju invalidskega in pokojninskega zavarovanja.

Vlada je po njenih trditvah upoštevala priporočila za sprejem beguncev, zlasti glede namestitve mladoletnih in otrok brez spremstva. Kot pozitivno varuhinja ocenjuje tudi okrepljeno vlogo zagovornika načela enakosti, zadovoljni so tudi, da je vlada sprejela novelo zakona o varuhu. Področje, ki bi mu bilo treba dati prednost, pa je okolje.

Obstaja še precej izzivov za sodelovanje, tudi medresorsko, je še ocenila varuhinja. Ugotavljajo, da ko je vpletenih več institucij in resorjev, težje dosežejo napredek. Tudi javnost je večkrat pozabljena, zato prihaja do uporov in civilnih iniciativ, ki "rastejo kot gobe po dežju".

Nussdorferjeva je letno poročilo za 2016 skupaj s poročilom o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma v letu 2016 predala tako Brglezu kot predsedniku republike Borutu Pahorju.