Slovenci imamo slab spomin

Dogajanja v zadnjih tednih kažejo, kot da je tragična in krvava šola iz polpretekle zgodovine pustila kaj malo spomina v našem skupnem zavedanju, je v poslanici ob dnevu človekovih pravic zapisal varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek.

Kot je povedal ob sprejemu najvišjih predstavnikov državnega vrha, lokalnih skupnosti, nevladnih organizacij, različnih skupin in veleposlanikov v Narodnem muzeju Slovenije, je ponosen na svoj narod, na civilno družbo, ki se je v osemdesetih ne oziraje se na posledice in ceno odločno postavila na stran zatiranih manjšinskih narodov in drugih manjšinskih skupin prebivalcev. Po njegovem mnenju je predvsem ta trden odnos do človekovih pravic, ki je pomenil tudi nadaljevanje narodnoosvobodilnega boja v drugi svetovni vojni, pripeljal Slovenijo v konflikt z drugimi in v samostojnost.

A vendar, pravi Hanžek, smo se le malo naučili iz lastne zgodovine. Na to kaže upor proti eni izmed manjšin, ki se izraža s cestnimi barikadami, demonstracijami, preseljevanjem družine iz začasnega bivališča nazaj v začasno bivališče in podobnim. Ta je razkril naš nestrpni odnos do drugega in drugačnega. Podobnim dogodkom, ki so bili manj obsežni in intenzivni, smo bili že večkrat priča.

"Proti tem nič kaj junaškim dejanjem smo le redki dvignili glas in opozarjali na pogubne posledice takšnih ravnanj, še posebej, če niso sankcionirana. Državne institucije, katerih naloga je zaščita človekovih pravic, med katere spada tudi ustavna pravica do proste izbire kraja stanovanja, pa so bile do teh nesprejemljivih dogodkov pasivne. Še več - nekateri politiki so nasprotnike takih dejanj celo proglašali za nestrpneže, izdajalce naroda in države. Prosto so širili sovraštvo po medijih. Še več, sovražne parole so se pojavljale tudi v najvišjem zakonodajnem telesu - državnem zboru," je dejal na tradicionalnem sprejemu.

Hanžek je prepričan, da mora država ščititi pravice vsakega posameznika, tako večinske kot tudi manjšinske skupnosti. To je edini način, da bomo lahko vsi skupaj in vsak zase uživali pravice, ki nam jih zagotavljajo tako ustava kot mednarodni akti o človekovih pravicah, začenši z deklaracijo o človekovih pravicah. "Pravice so enake za vse in njihovo spoštovanje se začne pri priznavanju drugemu, drugačnemu, da ima enake pravice kot mi sami," je še poudaril.

Delo varuha oteženo

Ker je državni zbor zavrnil imenovanje Aleša Butale in Jerneja Rovška, bo imel varuh človekovih pravic poslej le enega namestnika, Toneta Dolčiča, čeprav bi moral imeti v skladu z zakonom najmanj dva.

Dolčič je od imenovanja leta 2003 kot namestnik varuha pristojen za področje varstva otrokovih pravic, socialne varnosti, delovnopravne zadeve in družbene dejavnosti.

V varuhovem uradu opozarjajo, da lahko neimenovanje namestnikov oteži delo institucije, ki nadzira, ali državne institucije pri svojem delu spoštujejo človekove pravice.
Džavni zbor je na zasedanju 14. julija letos ob nasprotovanju opozicijskih LDS in SD zavrnil predlog varuha, da se Butali in Rovšku podaljša mandat.

Tako Rovšek kot Butala sta bila varuhova namestnika že v času prvega varuha človekovih pravic na Slovenskem Ivana Bizjaka, ki ga je državni zbor na ta položaj izvolil 29. septembra 1994.

Po napovedih bo državni zbor o imenovanju morebitne Hanžkove naslednice Zdenke Čebašek-Travnik odločal na decembrskem zasedanju, ki se bo začelo v četrtek, 14. decembra. Hanžek se za nov mandat ne poteguje. Kandidatka predsednika republike Janeza Drnovška sicer za izvolitev potrebuje najmanj 60 poslanskih glasov.