Slovenija

Varnostniki zadržali kupca zaradi sumljivega vedenja, pravi razlog pa barva kože

Ljubljana, 20. 11. 2019 16.38 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Neža Pušnik
Komentarji
66

Tuj državljan na obisku v Sloveniji, sicer športnik in uslužbenec ministrstva za obrambo v svoji državi, je bil v eni od trgovin tarča rasne diskriminacije, je ugotovil organ zagovornika načela enakosti. Zaradi ocene varnostne službe Sintal, da se je med nakupovanjem sumljivo vedel, so ga osumili tatvine in ga policiji opisali kot ’sumljivega črnca v umazani trenirki brez dokumentov’.

Kanadski državljan, ki je bil na obisku v Sloveniji kot gostujoči športni trener, sicer pa je uslužbenec na njihovem obrambnem ministrstvu, si naše države zagotovo ni zapomnil kot najbolj gostoljubne destinacije. Medtem ko je nakupoval v eni od trgovin z živili, ga je ob izhodu ustavila varnostna služba Sintal in ga povabila v skladišče prostore trgovine na kontrolo računa. Pri tem so opravili tudi površinski pregled. Ker se je po mnenju varnostnikov sumljivo vedel in med nakupom uporabljal mobilni telefon, so ga osumili kaznivega dejanja tatvine – trdili so, da je s police vzel dve čokoladici, plačal pa samo eno. Domnevno ukradenega izdelka pri njem niso našli, zato bi ga v tistem trenutku morali izpustiti, a so brez pravne podlage zahtevali njegove dokumente. Ker jih kupec ni imel pri sebi, so ga zadržali do prihoda policije.

Zagovornik načela enakosti je samostojen državni organ, ki ima pravno podlago v Zakonu o varstvu pred diskriminacijo. Ustanovljen je bil leta 2016, petletni mandat zagovornika pa je dobil Miha Lobnik. Ko torej govorimo o ugotovitvah zagovornika v konkretnem primeru, gre za ugotovitev državnega organa, in ne posameznika.

Kupec je pri zagovorniku vložil predlog za obravnavo primera, v katerem je zatrjeval, da varnostna služba ni imela utemeljenega razloga za zaustavitev in da je bil pri tem izpostavljen rasni diskriminaciji. V postopku ugotavljanja, ali je res šlo za obravnavanje na podlagi diskriminacije, je organ zagovornika načela enakosti pridobil pisne izjave vpletenih, dokumentacijo, posnetke varnostnih kamer, zapis pogovora med policijo in varnostniki, zadnje pa je tudi zaslišal kot priče.

Da je nakupoval brez košare, se je varnostnikom zdelo nenavadno

Po opravljeni preiskavi so ugotovili, da so bili v zadevi podani vsi elementi neposredne diskriminacije na podlagi rase. Z ukrepi, ki jih je izvedla varnostna služba, so posegli v zasebnost kanadskega državljana po 35. členu Ustave RS in v svobodo gibanja iz 32. člena ustave. V zasebnost kupca so posegli s tem, ko so izvedli površinski pregled in ugotavljali istovetnost, v svobodo gibanja pa s tem, ko so ga zadržali do prihoda policije. Seveda so v postopku ugotavljali, ali je vedenje kupca upravičevalo izvedbo zaustavitve in površinskega pregleda, ki izhaja iz 49. člena Zakona o zasebnem varovanju, in nadaljnje ukrepe, ali pa so prepričljivejši dokazi, da je bil razlog za izvedbo ukrepov v barvi kože oziroma rasi predlagatelja.

Varnostna služba, ki je rasno diskriminirala kupca, je Sintal.
Varnostna služba, ki je rasno diskriminirala kupca, je Sintal. FOTO: Kanal A

Po ogledu posnetkov varnostnih kamer, ki so bili narejeni v jasni resoluciji, organ ni razbral razlogov, zaradi katerih se je varnostna služba odločila za površinski pregled. Analizirali so tudi pričevanje varnostnika, ki je kupca opazoval tudi v delih trgovin, ki niso bili pokriti s kamero, in naj bi pri njem opazil sumljivo vedenje. Ker varnostnik ni videl, da bi predlagatelj izdelek dal v žep, in pri njem niso našli ničesar, lahko sklepamo, da se tatvina ni zgodila.

"Ob ogledu posnetka je bilo opaziti predvsem posameznika, ki trgovine ne pozna, išče izdelke, z deklaracij poskuša razbrati, za kakšen izdelek gre in kaj vsebuje, za pomoč sprašuje trgovke, ob tem pa se mu pri nakupovanju ne mudi," so zapisali v organu zagovornika. Nakupoval je brez košare, kar naj bi se varnostnikom zdelo nenavadno, čeprav na takšen način nakupuje marsikdo. Iz opisa vedenja kupca, ki so ga podali varnostniki, so ocenili tudi, da očitno obstajajo zelo stroga pričakovanja, kako naj bi se vedel posameznik, ki vstopi v trgovino, ta pričakovanja pa so v neskladju z raznolikostjo načinov pri ravnanju potrošnikov.

Opis ob klicu policije: "sumljiv črnec v umazani trenirki brez dokumentov"

V preiskavi so zaznali več indicev in zbrali dokaze, da je bil kupec podvržen ukrepom zaradi rase. Varnostnik, ki je poklical policijo zaradi zadržanja predlagatelja, je v sporočilu navedel, da je v trgovino prišel "sumljiv črnec v umazani trenirki brez dokumentov". Opis teh okoliščin je bil za položaj popolnoma nepomemben. Eden od varnostnikov je na zaslišanju povedal, da v drugih primerih po navadi policiji le sporočijo, da imajo "stranko v postopku" in da "potrebujejo pomoč", ni pa znal pojasniti, zakaj tudi v tem primeru položaja niso opisali tako.

Drug varnostnik je na zaslišanju povedal, da se mu je zdelo, da bi bil predlagatelj lahko begunec in da včasih varnostna služba namenoma pretirava z opisom za policijo zato, da so razmere videti bolj urgentne.

Zagovornik načela enakosti je samostojen državni organ, ki ima pravno podlago v Zakonu o varstvu pred diskriminacijo. Ustanovljen je bil leta 2016, petletni mandat zagovornika pa je dobil Miha Lobnik. Ko torej govorimo o ugotovitvah zagovornika v konkretnem primeru, gre za ugotovitev državnega organa, in ne posameznika.

"V primeru zadržanja temnopoltega kupca v trgovini zaradi domnevne kraje smo v postopku zbrali dokaze, da so ga uslužbenci varnostne službe prav zaradi barve kože obravnavali diskriminatorno. Neenakopravna obravnava ljudi zaradi rase ali etničnega porekla je diskriminacija. Tako je zapisano v Zakonu o varstvu pred diskriminacijo in 14. členu slovenske ustave. Kot država smo zavezani človekovim pravicam in imamo zato tudi v svetu določen ugled. Ampak ta ugled mora temeljiti na iskrenih naporih, da predsodki in stereotipi ne določajo našega odnosa do soljudi, ne glede na to ali živijo pri nas ali pa so v Sloveniji samo prehodno," je konkreten primer komentiral Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti.

Prijavitelj, torej kanadski državljan, se na ugotovitve, da je šlo v njegovem primeru za diskriminacijo, še ni odzval, prav tako pa ga ni več v državi, saj je bil tu le kot športni trener. Že v prijavi je sicer povedal, da je zaradi obravnave, ki jo je bil deležen, doživel občutek hude ponižanosti. Postopek sicer še ni končan, saj so se v varnostni službi Sintal odločili za izpodbijanje odločbe pred upravnim sodiščem. V Sintalu se s komentarjem za nas še niso odzvali.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.