Aprila 2001 je udarilo v jami Ojstro hrastniškega rudnika. Šlo je za sekunde, židka masa je pod seboj pokopala šest rudarjev. Sledila je ena najtežjih in najdaljših reševalnih akcij v zasavskih premogovnikih. Reševalci so kar deset dni nepretrgoma iskali svoje kolege. Pet jih nesreče ni preživelo, šesti je bil lažje poškodovan. Vdor židke mase je bil popolnoma nepričakovan in ga ni bilo mogoče predvideti.
Od zadnje hujše nesreče v velenjskem premogovniku je minilo več kot 22 let, ko so ob izbruhu metana umrli 3 rudarji. Smrtne žrtve sta terjali tudi nesreči leta 1977 in 1978. Najhujši nesreči v velenjskem premogovniku segata v leto 1893, ko je umrlo kar 32 rudarjev.
Ena hujših rudarskih nesreč, ki jo je povzročila eksplozija metana, se je leta 1961 zgodila tudi v Zagorju, terjala je 13 življenj. Število žrtev bi lahko bilo še večje, saj je bilo v jami takrat kar 200 rudarjev.
Število nesreč v zadnjih letih sicer pada, k čemur sta zagotovo pripomogli tudi boljša tehnologija in obveščanje o nevarnostih. V različnih rudnikih pa po besedah strokovnjaka rudarstvo Jožeta Hribarja nevarnost predstavljajo drugi dejavniki. Medtem ko med najbolj pogoste vzroke nesreč v zasavskih premogovnikih spadajo vdori vode in blata, v Velenju največjo nevarnost predstavljajo prav nenadni vdori plina.
Kljub dobremu sistemu obveščanja, se tragične nesreče v rudnikih večinoma zgodijo nenadoma. In takrat o življenju odločajo sekunde.
O varnostnih standardih v slovenskih rudnikih smo se pogovarjali z namestnikom glavne republiške inšpektorice za okolje in prostor, zadolženim za rudarstvo, Antonom Planincem.
Je sedaj že mogoče povedati kaj več o vzrokih nesreče? Kako to, da se rudarji kljub najsodobnejši opremi v rudniku niso uspeli rešiti?
Preiskava je v polnem teku. Da je prišlo do nesreče je za nas in za stroko presenečenje. Druga ugotovitev je, da če ne bi deloval varnostni sistem varnostnega in tehničnega informiranja, bi lahko bile razsežnosti drugačne oblike.
Število nesreč v zadnjih letih sicer pada, toda kljub temu je smrtnih žrtev v rudnikih še vedno precej. Ali to pomeni, da se moramo z žrtvami v rudnikih preprosto sprijazniti?
Nikakor ne. Tehnološki razvoj v zadnjem desetletju ima v rudarstvu vključene tudi komponente, ki zagotavljajo določeno varnost in predvidevanja. V tem primeru pa gre za presenečenje.
Bi lahko rekli, da so varnostni standardi v naših rudnikih na najvišji možni ravni?
To, da so varnostni standardi na najvišji možni ravni, potrjujejo naše dolgoletne raziskave in spremljanje izvajanja varstvenih ukrepov pri izvajanju rudarskih del, kar je podprto tudi s tehnološkim razvojem.
