Avtorica prispevka: Maja Roš
Za začetek razčistimo: navadni državljani v poštne nabiralnike prejemamo popolnoma nenadzorovano pošto. Da jim v rokah pošta ne more eksplodirati, so lahko prepričane le varovane osebe. To so predsednik države, vlade, parlamenta, državnega sveta, ministri, predsednika ustavnega in vrhovnega sodišča, generalna državna tožilka in direktor Sove.
Silvo Vrbančič, urad za varnost in zaščito pri Generalni policijski upravi, je povedal, da to pomeni, da ne glede na to, na kakšen način je pismo poslano, bodisi pošta, kurir ali osebno prinešeno, bistvo ukrepa je, da varovana oseba ne prejme pisemske pošiljke, ki ni pred tem ustrezno pregledana.
Varnost pisemskih pošiljk ureja vrsta predpisov - prvi ključ do brezskrbnosti ima v rokah pošta. Mira Podgorelec, vodja Službe za obrambo, zaščito in varovanje Pošte Slovenije, pravi, da rentgenski pregledi omogočajo pregled eksplozivnih teles, kar se tiče snovi kot so antraks, pa se ne da pregledati z nobeno napravo.
Generalni sekretar vlade Mirko Bandelj je povedal, da gredo tiste pošiljke, ki prihajajo direktno v vladno stavbo, prek vladnega vložišča, v tem primeru sami zagotavljajo protibombne in podobne preglede, da se ne more zgoditi, da bi predsednik vlade dobil na mizo pošiljko, ki bi eksplodirala. In kdo odpira pošto na primer Janezu Drnovšku? Bandelj odgovarja, da so to postopki, ki so tajni, ker zagotavljajo varnost, ki je potrebna. Če bi to obelodanili široki javnosti, bi s tem izpostavili te osebe določenim rizikom, kar ne smejo, dodaja Bandelj.
Preverili smo tudi varnost hitre letalske pošte in na Brniku dočakali letalo DHL-a s tremi tonami pošiljk. Andrej Cergolj, direktor operacij in varnosti DHL, je povedal, da je praktično nemogoče, da je v prispelih paketih eksplozivno telo, saj DHL v 228 državah po svetu deluje na osnovi globalnega varnostnega priročnika in zagotavljajo ukrepe, s katerimi zagotavljajo maksimalno varnost pošiljk, zaposlenih in strank.
Ključni element varnosti se odvija pri prevzemu pošte, predvsem od neznanih pošiljateljev. Cergolj pravi, da morajo biti take pošiljke odprte, kjer se skupno pregledajo, ustrezno embalirajo, pripravijo s posebnimi varnostnimi nalepkami, ki se vnesejo v njihov interni informacijski sistem in so tako pošiljke dejansko nadzorovane do končne destinacije.
Z letalsko pošto potuje dnevno tona slovenskih pošiljk. Te so prvič pregledane na Pošti Slovenije, kot veleva zakonodaja pa gre vsaka pošiljka tudi skozi letališki rentgen. Vodja varnosti in zaščite Aerodrom Ljubljana Bojan Lučovnik je povedal, da je to, kar delajo, strožje kot je v navadi in kot od njih zahtevajo evropski standardi.
Vsi sogovorniki so zatrdili, da doslej Slovenija še ni imela primera pisemskih bomb. Podgorelčeva ocenjuje, da se tu in tam pojavi tudi kakšen sum, takrat pa se pošiljka izloči v posebni prostor s posebno napravo in se pokliče policijo oziroma za to usposobljene delavce.
Kljub temu pa je stoodstotno varnost težko zagotoviti. Bandelj meni, da gre razvoj naprej, potencialni kriminalci iščejo nove poti, terorizem dobiva drugačne razsežnosti, in da znajo uporabljati tudi nove tehnološke dosežke, in iz tega vidika se morajo varnostni mehanizmi temu prilagajati. Sekretar vlade opozarja tudi na morebitno malomarnost tistih, od katerih je odvisna varnost pošiljk. Sicer pa si rentgenski pregled pošte lahko zagotovi prav vsak, za en naslov pregled stane 1280 tolarjev, en naslov pa je lahko več pošiljk.
Pogodbo s Pošto za varnostne preglede imata podpisano tudi na primer Banka Slovenije in podjetje Mobitel. Posamezniki pa se v Sloveniji zaenkrat očitno ne čutimo tako ogrožene, da bi si zagotovili varnostne preglede svoje pošte.