Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je na posvetu o varnosti na smučiščih dejala, da je pogoj za čim večjo varnost na slovenskih smučiščih sodelovanje upravljavcev smučišč, nadzornikov, policistov in inšpektoratov. Represija pa za varnost ni dovolj. Potrebno je zlasti preventivno delovanje in zavedanje smučarja, da se vse začne z njim.
Opozorila je, da se je v lanski smučarski sezoni na 24 slovenskih smučiščih zgodilo 1179 nesreč, od tega 1113 z lažjimi in 66 s hujšimi telesnimi poškodbami.
Po njenih besedah je vsaka nesreča na smučišču tragična in nepotrebna, zato mora smučar nujno poznati mednarodna vedenjska pravila (FIS pravila) in se po njih tudi ravnati. V skladu s tem je napovedala, da bo ministrstvo za notranje zadeve skupaj z ministrstvom za pravosodje tudi letošnjo zimo pripravilo demonstracijo ustreznega obnašanja na smučiščih.
Direktor Smučarske zveze Slovenije (SZS) Matija Vojsk pa je dejal, da je SZS v svojem statutu povzela poslanstvo FIS. To je promoviranje smučanja, nadziranje in narekovanje razvoja vseh smučarskih aktivnosti. FIS je sicer na podlagi svojega statuta sprejela tudi deset pravil vedenja na smučiščih, pravila varnosti v smučarskih centrih in ekološka pravila. Gre za minimalne standarde, ki jih moramo spoštovati vsi, lahko pa jih še dopolnimo, je dejal Vojsk.
Glavni razlogi za nesreče: hitrost, precenjevanje znanja, nezavedanje samoodgovornosti in neustrezna oprema
Blaž Lešnik iz Združenja učiteljev in trenerjev smučanja je izpostavil, da so glavni razlogi za nesreče na smučiščih prevelika hitrost, precenjevanje znanja, nezavedanje samoodgovornosti in neustrezna oprema. V skladu s tem je opozoril, da so cilji strokovnih smučarskih kadrov kakovost dela šol smučanja, dvig splošnega smučarskega znanja, varnejše smučanje in podobno.
V Sloveniji 335 nadzornikov smučišč
Za red na smučiščih sicer skrbijo nadzorniki. Predstavnik direktorata za policijo in druge varnostne naloge pri ministrstvu za notranje zadeve Boris Grilc je pojasnil, da je nova elektronska evidenca, ki jo vodijo, pokazala, da je v Sloveniji 335 nadzornikov smučišč, da pa jih bo ob to delo vsaj 100, saj se je izkazalo, da ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje funkcije.
Na drugi strani je Matija Remec z inšpektorata za notranje zadeve upravljavce smučišč pozval, naj v času obratovanja smučišča zagotovijo najmanj zakonsko določeno število nadzornikov. Po njegovih besedah je namreč na ta način na smučiščih prisotna višja smučarska kultura, smučišča postanejo bolj prijazna, saj nadzorniki lahko usmerjajo smučarje, zgodi se manj nesreč, če pa se te zgodijo, je odzivnost hitrejša.
Policisti ugotavljajo le še vožnjo pod vplivom alkohola
Policisti po spremembah zakonodaje na smučiščih ugotavljajo le še vožnjo smučarjev pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in psihoaktivnih zdravil ter opravljajo oglede nesreč, v katerih so osebe hudo telesno poškodovane ali izgubijo življenje. Kršiteljem lahko prepovejo smučanje, jim odvzamejo vozovnico in jih kaznujejo z 200 evrov kazni, je povedal Alojz Sladič s policije. Kaznujejo lahko tudi starše, katerih otroci, stari manj kot 14 let, ne nosijo čelade. Ta globa znaša 100 evrov.
Jurij Kos s prometnega inšpektorata pa je dejal, da imamo v Sloveniji okoli 300 žičniških naprav, ki jih upravljavci večinoma dobro vzdržujejo. Dodal je, da beležijo čedalje boljšo opremljenost smučišč in da je Slovenija na tem področju primerljiva s sosednjimi državami.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.