'Varna hiša mora biti varna'

Današnji dan je mednarodni dan prostovoljstva mladih. Prav prostovoljci pa so gonilna sila društva SOS telefon, ki danes pripravlja okroglo mizo z naslovom 'Varne hiše: ne bodi jih treba?'. Glede na to, da je v Sloveniji vsaka sedma ženska žrtev nasilja, o tem, ali so varne hiše res potrebne, sploh ni dvoma. O tem ne dvomi niti Suzi Kvas, predsednica Sekcije za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije pri Socialni zbornici Slovenije. Kot je povedala za 24ur.com, je ženskam, ki se odločijo prijaviti nasilje – teh pa je po njenem mnenju še vedno manj, kot jih v resnici trpi zaradi nasilja – treba ponuditi možnost, da se ponovno postavijo na svoje noge, še prej pa jih je treba umakniti v drugo okolje, da lahko v miru razmislijo, kako bodo same ali skupaj z otroki nadaljevale življenje.

Žrtve nasilja lahko v varnih hišah ostanejo največ eno leto, vendar se jih večina na lastne noge postavi že v nekaj mesecih. ''Potrebujejo čas, da se okrepijo, da jim pomagamo najti načine, kako si na novo postaviti življenje. Potrebujejo pomoč pri iskanju službe, če je nimajo, in stanovanja, če ga nimajo zagotovljenega, pa tudi pomoč pri vzgoji otrok,'' pravi Kvasova. Otroci so v varnih hišah namreč posebej opredeljeni, saj jim namenjajo posebno pozornost. Zanje skrbijo tudi zunanji strokovnjaki, sodelujejo pa tudi s šolami, ki jim poskušajo olajšati stres, ki ga doživljajo, ko pridejo v varno hišo in zamenjajo okolico in družbo. Varne hiše tako za nekaj časa postanejo varno zatočišče za vse ženske, ki se odločijo prekiniti začaran krog nasilja, ki ga doživljajo, in njihove otroke.

Da bi varne hiše ostale varne, pa lokacija vsem zunanjim ljudem ostaja skrita. Zanjo vedo le tisti, ki tam bivajo in tisti, ki so tam zaposleni ter ministrstvo. Če za lokacijo varne hiše ve še kdo, podpiše izjavo, da o tem, kje je varna hiša, ne bo govoril. Lokacijo sicer skupaj izberejo lokalna skupnost, ministrstvo in nevladna organizacija, ki se odloči, da bo varno hišo postavila. Pri izbiri lokacije je pomembno predvsem to, da je tam, kjer se lahko otroci in ženske samostojno gibajo. Imeti morajo dostop do šole in institucij, ki jih potrebujejo. ''In da je varna,'' poudarja Kvasova, ki dodaja, da poskušajo varnost zagotoviti z varnostnimi službami in pristojno policijsko postajo v tem kraju.

V Sloveniji je sicer trenutno dvanajst varnih hiš, trije krizni centri in osem materinskih domov. V varni hiši živi skupaj od pet do šest žensk in od deset do dvanajst otrok. Hiše so povečini polne, vendar, kot poudarja Kvasova, se kje še najde kakšna postelja. ''Z odprtjem varne hiše še na Primorskem mislim, da se bo ta krog kar nekako zaprl, in mislim, da jih bo dovolj,'' pravi.