Zdaj je uradno: poglejte, kje vse bi vlada rezala

Vlada je soglasno sprejela predloge ukrepov za rebalans  proračuna za prihodnje leto, je po seji vlade povedal premier Miro Cerar. Kot je dodal, so se odrekli marsičemu za izpolnitev zahtevnih kriterijev za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. "Cilj, ki si ga je postavila vlada v letu 2014, je doseganje primanjkljaja sektorja država na ravni 4,3 % BDP (z vključenim stroškom dokapitalizacije bank)," so na vladi zapisali v sporočilu za javnost.

To zahteva Bruselj. Slovenija naj bi se namreč po poročanju Financial Timesa znašli na črni listi petih članic, kjer bi lahko bil državni proračun v nasprotju s pravili Evropske unije. To so še Italija, Avstrija, Malta in Francija, ki pa je že napovedala, da ne bo upoštevala priporočil, da mora primankljaj spraviti pod tri odstotke BDP.

Kje vse bodo rezali?

Kot so poročali v oddaji SVET, naj bi bilo varčevanje zelo kruto, neuradno naj bi maso plač za javne uslužbence znižali za 2,5 odstotka. Tega sicer niso potrdili, so pa že znana izhodišča vlade za pogajanja s sindikati javnega sektorja za leto 2015.

Podaljšanje veljavnosti ukrepov iz leta 2014:

1. ohranitev sedanje vrednosti plačnih razredov tudi v letu 2015;
2. neuskladitev osnovnih plač z rastjo cen življenjskih potrebščin;
3. nenapredovanje v višji plačni razred, pri čemer se leto 2015 ne šteje v napredovalno obdobje;
4. nenapredovanje v višji naziv;
5. neizplačevanje redne delovne uspešnosti;
6. omejeno izplačevanje delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela;
7. Regres za letni dopust pripada zaposlenemu glede na plačni razred zaposlenega, in sicer:
- do vključno 15. plačnega razreda 692 €;
- od 16. do vključno 30. plačnega razreda 484,40 €;
- od 31. do vključno 40. plačnega razreda 346 €;
- od 41. do vključno 50. plačnega razreda 100 €;
- od 51. plačnega razreda in višjega zaposlenim regres za letni dopust ne pripada;
8. Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence se zmanjšajo v obdobju od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2016 za 70 odstotkov glede na skupno višino premij po premijskih razredih, veljavnih na dan 1. 1. 2013;
9. Zmanjšanje števila zaposlenih za en odstotek, pri čemer se to zmanjšanje nanaša na zaposlene, financirane iz javnih sredstev.

Dodatni ukrepi, ki bodo zagotovili znižanje mase za stroške dela za 3 odstotke:

1. ukinitev dodatka za stalnost;
2. ukinitev dodatka za specializacijo, magisterij ali doktorat;
3. znižanje dodatka za delovno dobo;
4. znižanje dodatka za delo v nedeljo;
5. znižanje dodatka za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan;
6. dodatno zmanjševanje števila javnih uslužbencev v obdobju januar 2015 – januar 2016, pri čemer se to zmanjšanje nanaša na število zaposlenih, katerih plače se financirajo iz javnih sredstev.

Predlagani ukrepi naj bi bili linearni in bi veljali za celoten javni sektor.

Podrobnosti si lahko preberete v priloženem dokumentu.

Sindikati: To je vojna napoved!

Sindikati javnega sektorja so ogorčeni. Vsi poudarjajo, da je problematično zlasti načrtovano znižanje različnih dodatkov. Pričakovali so, da ne bo prišlo do poslabšanja položaja javnih uslužbencev, a vladni predlog predvideva prav nasprotno in "presega meje mogočega". 

"Glede na to, da so upokojenci ohranili del izboljšav za leto 2015, kar je sicer prav, enako pričakujemo za javni sektor. A trenutni predlog vlade je nasproten. Očitno želijo privarčevati pri eni skupini, v tem primeru pri javnih uslužbencih, zato da bi dali drugi skupini," je dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Ponovil je, da na dodatna zniževanja na področju javnega sektorja ne bodo pristali, pri tem so pripravljeni vztrajati tudi za ceno konflikta.

Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Janez Posedi pa je napovedal, da vlada s takšnimi ukrepi ne bo uspela, saj daleč presegajo meje mogočega.

Še bolj oster je bil predsednik policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič, ki je ocenil, da smo očitno v vojnem stanju, glede na to, da pogajalska izhodišča z "ogromno nebuloz" od vlade prejmejo večer pred srečanjem. Prepričan je, da izhodišča ne bodo sprejeta z aplavzom, medtem ko ni govora o drugih posegih v javna sredstva.

Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelka Mlakar pa je poudarila, da znižanje ali ukinitev dodatkov ne pride v poštev. Po njeni oceni bo vlada tudi morala nehati govoriti o uravnilovki. "Tukaj bomo zagotovo šli v konflikt tudi z nekaterimi drugimi sindikati, a nesporno ne more biti vse enakovredno in ni mogoče z enako lahkotnostjo rezati že tako zdesetkane vrste," je pristavila.

V socialne pravice niso posegali

Predsednik SD Dejan Židan je poudaril, da z ukrepi za leto 2015 ne posegajo v socialne pravice, kot so otroški dodatki, pravice brezposelnih, štipendije in podobno. Kot je dodal, na te pravice ne gledajo le kot na pomoč ljudem, ki jim je težko, ampak tudi kot vložek na potrošnjo na osebni ravni. Po njegovih navedbah tako za socialne transfere ostaja približno enako sredstev kot letos, in sicer 1,3 milijarde evrov.

Študentsko delo po novem: vsako delo šteje

Po Židanovih besedah so se dogovorili tudi za spremembe študentskega dela na način, kot se je v tem letu že usklajeval, in sicer da vsako delo šteje, s čimer se bo študentskemu delu dalo pravico, da se tudi uveljavlja v času pokojnine.

Vlada bo ponovno zagnala projekt sive ekonomije

Projekt sive ekonomije, ki se ga je v lanskem letu resno lotila vlada Alenke Bratušek, bo nadaljevala tudi ekipa njenega naslednika. Najprej bodo pregledali dosedanje ukrepe in njihovo izvajanje, v štirih tednih pa morajo ministri tudi predlagati svoje ukrepe. Kot je znano, pa je vlada Mira Cerarja med drugim javno že napovedala uvedbo pravih davčnih blagajn.