V Gibanju za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva so prepričani, da v škodo zdravja ljudi želita vlada in zdravstveni minister Tomaž Gantar krčiti pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, namesto da bi zdravstveni sistem uredila tako, da bi posegla tudi po privilegijih zdravniškega lobija in najbolj premožnih.
Pobudnica gibanja Julijana Bizjak Mlakar pravi, da bo država za zdravstvene storitve prispevala 88 milijonov evrov manj na račun najbolj bolnih. "Gre za to, da gre za 88 milijonov evrov, ki se bodo prenesli na premije dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, te pa znašajo že sedaj v povprečju 300 evrov na leto," razlaga. To po njenih besedah pomeni, da se bodo te premije verjetno povečale na 375 evrov na leto. Ob tem je opozorila na številne ljudi, ki že danes živijo pod pragom revščine, ki si teh 375 evrov ne bodo mogli privoščiti.
Minister Gantar pa medtem z obiska na Danskem gibanju sporoča, da imajo predlagani ukrepi takojšnji varčevalni učinek in da so se na ministrstvu trudili, da bi čim manj posegali v konkretne pravice. Z varčevalnimi ukrepi, tako Gantar, bo vlada pridobila čas za zdravstveno reformo, ki bo zasnovana na osnovi socialnega sporazuma.
"Gre za takojšnji učinek. S tem se strinjam," je dejala Bizjak Mlakarjeva, a za učinek v škodo najbolj bolnih ljudi in tistih, ki so revni. Ob tem je dodala, da bi morali ministru Gantarju povedati, da si naj na Danskem pogleda, kako tam poskrbijo za dostop do zdravljenja svojih ljudi, ki niso prav bogati, ki so manj premožni ali pa celo revni.
V gibanju pravijo, da je ogromno neučinkovitosti pri sami organizaciji zdravstva. Ob tem je izpostavila tudi "množico zdravnikov, ki imajo poleg tega, da delajo v javnem zdravstvu, še s. p. in d. o. o". "Da se prepreči sedenje zdravnikov na dveh stolih, bi že s tem marsikaj privarčevali," je prepričana.
Čeprav so zaradi rezov v zdravstveno blagajno ministra pozvali k odstopu, je malo verjetno, da se bo to tudi zgodilo. V gibanju tako ministru polagajo na srce, naj se pouči o tem, kakšna je ustrezna zdravstvena politika in kako jo vodijo države, kot je na primer Danska. Bizjak Mlakarjeva upa, da se bo minister na Danskem toliko naučil, da bi tudi pri nas predlagal ustrezne ukrepe in krepil zdravje prebivalstva. Prepričana je, da za rast BDP potrebujemo ljudi, ki bodo bolj zdravi, ne pa bolj bolni.
V stranki SDS so drugačnega mnenja
V stranki SDS menijo, da ''so navedbe neresnične in so namenjene strašenju ljudi in ceneni propagandi''. Vlada namreč meni, da so takojšnji ukrepi zaradi stanja zdravstvene blagajne nujni, z uveljavitvijo predlaganih varčevalnih ukrepov pa bomo lahko pridobili čas za zdravstveno reformo, ki bo zasnovana na osnovi socialnega sporazuma, so sporočili iz stranke.
Dodali so še, da je gibanje ''očiten primer očitne zlorabe civilne družbe za politične cilje. Veliko bolj pregledno in evropsko bi bilo, če bi poslanski skupini Pozitivne Slovenije in SD sami poslali poziv predsedniku in članom vlade, ne pa da se skrivata za t. i. Gibanjem za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva.''
Pridružite se uradni strani oddaje 24UR na Facebooku s klikom na
KOMENTARJI (38)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.