Varčevanje na račun eksistence

Za Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so predlogi za krčenje obstoječih pravic pri nadomestilih za čas bolniške odsotnosti z dela nesprejemljivi. Varčevanje na račun eksistence, socialnega življenja ljudi, ki so že tako prizadeti, ni prava pot varčevanja, je poudaril predsednik ZSSS Dušan Semolič.

Kot je pojasnil, sta oba predloga, ki sta se pojavila v zadnjem času, za ZSSS izrecno nesprejemljiva. Po prvem bi najdaljšo bolniško odsotnost, ko se še prejema nadomestilo, omejili na največ eno leto, po drugi pa zaposleni za prve tri dni bolniške odsotnosti ne bi prejeli nikakršnega nadomestila.

Kdo plačuje nadomestilo?

Nadomestila do 30 dni bolniške odsotnosti gredo v breme delodajalcev, za tem pa v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Njegov upravni odbor je pripravil sveženj ukrepov, s katerimi naj bi preprečili primanjkljaj v zdravstveni blagajni. Med drugim predlagajo spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ta predvideva črtanje pravice do pogrebnin, posmrtnin in potnih stroškov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja; uvedbo sistema primerljivih zdravil in krčenje pravice do nadomestila plače v času bolniške odsotnosti z dela.

Sindikalni predstavniki, ki v skupščini zavoda zastopajo interese delavcev, bodo storili vse, da predlog ne bo sprejet, je napovedala Lučka Böhm – izvršna sekretarka v ZSSS, ki je tudi predsednica upravnega odbora ZZZS. Takšno ni le stališče ZSSS, ampak tudi drugih sindikalnih konfederacij, je še dodala.

Kot ugotavlja, bi imelo znižanje nadomestil za zdravstveno blagajno "popolnoma nepomemben finančni učinek" – štiri milijone evrov oziroma dva promila sredstev, ki jih letno obrača zdravstvena blagajna. "Za bolnike pa bo ta učinek izredno boleč," je dodala.

Sistem, ki sili ljudi, da delajo bolni

S tem se strinja tudi Semolič. V krizi, ko je načeta osnovna eksistenca mnogih, je po njegovih besedah pomembno ohranjanje stebrov socialne države. Dolgotrajne bolniške odsotnosti so pogosto posledica slabosti v zdravstvenem sistemu, čakalnih dob, pa tudi slabih pogojev dela, je še dodal.

Če delavec prve tri dni bolniške odsotnosti ne bi prejel nobenega nadomestila, "bi sistem dobesedno silil ljudi, da delajo bolni", je še opozoril predsednik ZSSS. Pri tem so po njegovih besedah najbolj ranljiva skupina zaposleni za določen čas, ki že sedaj večkrat pridejo na delo kljub bolezni, s povišano temperaturo. S tem pa se, je opozoril, povečuje tveganje, da bodo zboleli za kakšno hujšo boleznijo.