Vladna ekipa, ki se je v sredo načeloma dogovorila o proračunu za prihodnje leto, ne namerava uvesti kriznega davka in ne ukiniti letnega dodatka upokojencev. Se pa pogovarja o posegih v minimalno plačo, je pred sejo vlade pojasnilo več ministrov. Med njimi je bil tudi minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, ki je po seji vlade pojasnil, da odločitve o tem niso sprejeli. Razprava o minimalni plači je po njegovih besedah potekala v smeri iskanja rešitev za gospodarstvo in ni bila povezana z razpravo o proračunu za prihodnje leto.
Več ministrov že pred sejo potrdilo, da so na mizi tudi posegi v minimalno plačo
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak po sredinih usklajevanjih glede proračuna pravi, da se ohranja socialna država, vse temeljne pravice bodo še naprej izplačevali. Po njenih besedah je prav, da krizo najmanj občutijo ljudje.
Manj je zadovoljna z razpravo o minimalni plači, ker meni, da so posegi v te plače na ravni zaščite temeljnih pravic, gre pa tudi za vprašanje ohranjanja dostojnega dela.
Je minimalna plača previsoka?
Kot je pojasnila Kopač Mrakova, je vlada na posvetu razpravljala o več možnostih glede minimalne plače. Beseda je tako tekla o neusklajevanju z inflacijo in uvedbi zakonske možnosti znižanja minimalne plače, če bi se tako dogovorili delodajalec in delavci oz. sindikat. To bi bilo časovno in tudi odstotkovno omejeno, je dodala.
Po besedah Kopač Mrakove je razprava o minimalni plača povezana s priporočili Evropske komisije. Ta je že maja ocenila, da je pomemben element konkurenčnosti Slovenije tudi višina minimalne plače. Toda ministrica tega mnenja ne deli in verjame, da sta za konkurenčnost pomembna produktivnost dela in vlaganje v razvoj. Opozorila je, da je bila minimalna plača izračunana glede na minimalne življenjske stroške, poleg tega pa je pomembno povezana z višino denarnega nadomestila, tudi z denarno socialno pomočjo.
Kopač Mrakova je prepričana, da bo vlada našla rešitev, ki bo usklajena tudi s socialnimi partnerji.
Da se vladna ekipa pogovarja o posegih v minimalno plačo, je potrdil tudi prvak DeSUS Karl Erjavec.
Semolič: Politika naj vzame denar, kjer je
Politika naj umakne roke z minimalne plače, je opozoril prvi mož Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. "Politiki bodo s poseganjem v to plačo izzvali predvsem tiste delavce, ki nimajo česa izgubiti. V obrambi te plače se lahko zgodi marsikaj, stvari lahko uidejo izpod nadzora," je poudaril Semolič.
Semolič je opozoril, da minimalno plačo prejema približno 50.000 ljudi in da so to ljudje, ki delajo v najtežjih pogojih. "Politika naj vzame denar, kjer je. Naj ne rešujejo bank in tajkunskih kreditov z zniževanjem standarda te skupine ljudi," je dodal.
Ob tem je poudaril, da ve, da te zahteve po zniževanju minimalne plače prihajajo tudi iz Bruslja. "Naj naši politiki ne bodo hlapci evropskih institucij. Nobeno podjetje ni propadlo zaradi minimalnih plač, temveč zaradi pogoltnosti kapitala ali nesposobnih menedžerjev," je še dejal Semolič.
Če bo politika vztrajala pri posegih v minimalne plače, Semolič opozarja, da bodo s tem izzvali predvsem tiste delavce, ki imajo najnižje dohodke. "V obrambi te plače se bo dogajalo marsikaj, dogodki bodo lahko nepredvidljivi in lahko uidejo izpod nadzora, saj ljudje, ki imajo minimalno plačo, nimajo kaj izgubiti," je še dodal.
Delodajalci bi minimalno plačo celo ukinili
Vlada je v nacionalnem reformnem programu 2013–2014, ki ga je maja poslala v Bruselj, napovedala več ukrepov s področja trga dela. Še za tekoče leto je med drugim predvidela tudi spremembe sistema minimalne plače, tako da bo ta pravičnejši in bo hkrati zagotavljal konkurenčnost gospodarstva.
Kakšne naj bi bile te spremembe, ni znano, predstavniki vlade pa so doslej zanikali, da ta načrt pomeni neposredno ukinitev usklajevanja minimalne plače z inflacijo.
Prav tega se zelo bojijo sindikati, ki poudarjajo, da je bistvo minimalne plače delavcu in njegovi družini zagotoviti dostojno življenje in da je znesek v Sloveniji tak, da tega že zdaj ne omogoča. Bi pa ta ukrep pozdravili delodajalci. Iz vrst gospodarstvenikov je pred kratkim prišla celo ideja o ukinitvi minimalne plače, saj da bi to okrepilo konkurenčnost.
DeSUS podpira ukinitev seniorske olajšave
Vodstvo stranke DeSUS je danes podprlo predlog ukinitve seniorske olajšave pri dohodnini, ki ga je vlada predvidela na sredinem proračunskem posvetu. Kot je po sestanku pojasnil predsednik DeSUS Karl Erjavec, enotno podpirajo vse v sredo sprejete odločitve vlade, ukinitev seniorske olajšave pa po oceni vodstva ne bi povzročila revščine.
V DeSUS kot velik uspeh pri usklajevanjih o ukrepih za pripravo proračuna za prihodnje leto štejejo to, da ne bo novih znižanj pokojnin in odvzema letnega dodatka za upokojence, je dejal Erjavec. Dodal je, da se seniorska olajšava nanaša na le tri odstotke upokojencev, saj zajema vse, ki so starejši od 65 let in imajo več kot 1300 evrov mesečnega dohodka. V stranki pa so ocenili, da bodo tako z ukinitvijo olajšave prizadete le osebe z dokaj visokimi prejemki.
KOMENTARJI (1614)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.