Varčevalec LB dosegel poravnavo: v 30 dneh mu bo Slovenija nakazala denar

Slovenija je danes podpisala sporazum o poravnavi z Azizom Sadžakom, enim glavnih pritožnikov iz sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je Sloveniji naložilo sprejem ukrepov za poplačilo še nepoplačanih deviznih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke (LB) na Hrvaškem in v BiH.

Poravnava s Sadžakom, enim od treh pritožnikov v zadevi Ališić, za izplačilo premoženjske škode je bila dosežena na podlagi metodologije, ki jo predvideva zakon o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v omenjeni zadevi.

Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Irene Sodin, visoke slovenske predstavnice za nasledstvo Ane Polak Petrič in tudi Sadžakovega pravnega zastopnika Bešla Mujčina je poravnava pomemben signal Svetu ministrov Sveta Evrope, ki bo ocenjeval izpolnjevanje sodbe s strani Slovenije, saj se je z določili zakona strinjal eden od originalnih pritožnikov.

Hkrati bo to signal ostalim varčevalcem nekdanje LB, da jim bodo njihove devizne vloge na podlagi zakona pravično povrnjene, je povedal odvetnik Mujčin. Dodal je, da se je s ponujeno poravnavo po telefonu strinjala tudi Emina Ališić, a mu še ni dostavila ustreznega pooblastila. V imenu Sadžaka pa je lahko sporazum s Slovenijo danes podpisal.

Izplačali bodo glavnico in še polovico le-te

V skladu z omenjenim zakonom, ki je začel veljati 4. julija, se bodo zahtevki za izplačilo starih deviznih vlog, ki še niso bile poravnane ali prenesene v javni dolg na Hrvaškem oz. v postopku privatizacije v BiH, lahko začeli vlagati s 1. decembrom, postopek verifikacije bo nato tekel do tri mesece, v 30 dneh od odločbe pa bodo upravičenci dobili sredstva na svoj račun. Zahteve bo mogoče vlagati do decembra 2017, ministrstvo za finance pa bo predvidoma do 2. novembra letos objavilo tudi poziv k sodelovanju z vsemi podrobnostmi; objavili ga bodo tudi v dnevnih časopisih na Hrvaškem in v BiH, je napovedala Sodinova.

Pojasnila je, da bodo varčevalcem izplačali glavnico in pripadajoče obresti, ki so jih izračunali glede na gibanje inflacije v Nemčiji po letu 1991. Po besedah Mujčina to pomeni približno 50 odstotkov glede na glavnico. "Torej, če je imel nekdo leta 1991 na računu 100.000 evrov, jih bo zdaj, leta 2015 dobil nazaj 150.000," je povedal. V primeru Sadžaka gre za vračilo nekaj manj kot 100.000 evrov.

Čeprav bo zahtevke mogoče začeti vlagati šele s 1. decembrom, to ne velja za že odločene sodbe, kot gre v tem primeru. Zato dodatna verifikacija ni potrebna, je povedala Sodinova in dodala, da bodo v skladu s poravnavo Sadžaku denar nakazali v 30 dneh.

Ališićevi in Sadžaku bo Slovenija v skladu s sodbo ESČP nakazala še po 4000 evrov odškodnine za nematerialno škodo. Za tretjega tožnika iz primera Ališić, Sakiba Šahdanovića, pa je odgovorna Srbija oz. srbska Investbanka, so pojasnili zbrani.

Slovenija bo morala poplačati 230.000 varčevalcev, kar bo zneslo okoli 390 milijonov evrov

Vseh varčevalcev nekdanje LB na Hrvaškem in v BiH, ki jih bo morala poplačati Slovenija, je okoli 230.000. Po oceni finančnega ministrstva so za to rezervirali skupno 385 milijonov evrov. Načrtujejo, da bodo v prihodnjem letu izplačali za 220 milijonov evrov, ostalo pa v letu 2017, je povedala Sodinova. Znesek glavnic - okoli 260 milijonov - so sicer že rezervirali v proračunu za leto 2014, je še povedala.

Polak Petričeva je izpostavila, da Slovenija s sprejetim zakonom izpolnjuje svoje obveznosti iz sodbe ESČP, čeprav se še vedno ne strinja, da je za nastali položaj z LB v celoti odgovorna Slovenija. Vendar izpolnjuje načelo humanosti, saj varčevalci kot posamezniki niso bili sami krivi za nastali položaj.

Povedala je še, da Slovenija še vedno razmišlja, na kakšen način bi skušala doseči povračilo od Hrvaške in BiH v okviru nasledstva oz. po kaki drugi poti, saj je imela LB konec koncev tudi velike terjatve do tamkajšnjih podjetij.

Da se je Sadžak, ki je imel enega najvišjih zahtevkov, odločil za poravnavo, je po besedah Polak Petričeve dokaz, da so predvidene rešitve iz zakona prave in da Slovenija z izplačili misli resno. To je pohvalil tudi odvetnik Mujčin in opozoril, da je to pomembno sporočilo za ostale varčevalce, ki da so bombardirani z veliko količino zavajajočih informacij.

Pozval jih je, naj ne nasedajo številnim obljubam, da jim bo lahko kdo v kakem novem postopku zagotovil še kaj več. O ustreznosti rešitve za poplačilo varčevalcev, ki jo je sprejela Slovenija, bo predvidoma konec septembra odločal le odbor ministrov Sveta Evrope in nihče drug. In če se bo odbor strinjal z rešitvijo, nove tožbe ne bodo mogoče, ljudje pa bodo morda zamudili priložnost za vložitev zahtevka za vračilo, je še opozoril odvetnik Mujčin.