Vsebino pisma je predstavil predstavnik hrvaških varčevalcev Stanislav Čavlek, ki je spomnil, da se problem starih deviznih vlog vleče že od razpada nekdanje Jugoslavije. Po njegovih besedah sedanja slovenska vlada z ničemer ni poskušala rešiti tega problema, še več, z vsemi sredstvi, celo s spremembo ustave, je poskušala preprečiti poplačilo dolga varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke (LB) na Hrvaškem in v BiH.
Varčevalci zato predlagajo "konstruktiven sestanek z Janezom Janšo, da bi našli razumno rešitev za obe strani, in to takoj, ko postane premier".
Ena od možnosti rešitve – referendum
To je po Čavlekovih besedah prva možnost za rešitev vprašanja, kot drugo pa je znova omenil referendum, na katerem bi slovenski državljani odločali, ali "izplačati varčevalne vloge varčevalcem na Hrvaškem in v BiH v interesu dobrih odnosov, zaščite slovenskih lastninskih pravic ter izvoza in investicij gospodarskih subjektov na Hrvaškem in v BiH". Na vprašanje, v čem je smisel referenduma, na katerem bi po pričakovanjih slovenski državljani z veliko večino glasovali proti, v kar je prepričan tudi Čavlek, pa je le skomignil z rameni.
Bi Hrvaška blokirala koriščenje slovenskega premoženja?

Če nobeden od omenjenih predlogov ne bo sprejet, bodo varčevalci na Hrvaškem zbrali podpise za referendum z vprašanjem, ali "mora hrvaška vlada začasno blokirati koriščenje premoženja slovenskih državljanov na Hrvaškem, dokler vloge in obresti, blokirane v Ljubljanski banki v Ljubljani, ne bodo izplačane v celoti in ne samo prek sodišč".
Čavlek je poudaril, da je denar državljanov Hrvaške in BiH, ki se nahaja v nekdanji LB, moč primerjati s premoženjem slovenskih državljanov in podjetij na Hrvaškem, zato bi ga morali obravnavati enako. Blokada slovenskega premoženja pa bi bil po njegovih besedah skrajni ukrep, ki bi bil zelo slab za obe strani.
V Uniji o neporavnanih dolgovih LB
Čavlek je še napovedal, da bo prihodnji teden na Evropski uniji v Bruslju sprožil postopek proti Ljubljanski banki. Kot je pojasnil, se to ne bo zgodilo na sodišču, temveč neposredno pri Evropski komisiji. Ob tem je izrazil upanje, da bo z evropskimi komisarji našel razumno rešitev.