Varčevalka, ki je pred osmimi leti začela stanovanjsko varčevanje pri takratni Banki Zasavje (danes NLB), se je odločila za pogodbeni mesečni obrok 12.000 tolarjev (50 evrov). Po pogodbi ji pri desetletnem varčevanju pripadajo triodstotne letne obresti, ker plačuje 12 obrokov na leto, ji na koncu leta pripada tudi premija v višini 1,25 pogodbenega mesečnega obroka.
Po takratnih izračunih, ki jih je objavil sklad, naj bi varčevalka po koncu varčevanja dobila izplačanih 3,68 milijona tolarjev (dobrih 15.300 evrov). V tem trenutku – po več kot osem letih in pol pa je njen skupni znesek kljub povišanim mesečnim pogodbenim zneskom le nekaj več kot 8.400 evrov oziroma dva milijona takratnih tolarjev. Kar pomeni, da bo ob koncu varčevanja dobila precej manj, kot je bilo predvideno z izračunom stanovanjskega sklada.
Takratni izračun, ki so ga objavili na Stanovanjskem skladu, je bil na letaku iz leta 2002 videti tako:
Kot nam je pojasnil Janko Volk iz Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, se je informativni izračunani znesek spremenil zaradi temeljne obrestne mere (TOM), ki je bila v letu 2002 0,7-odstotna, potem pa je vsako leto padala. Varčevanja, ki se sklepajo sedaj, so bolj trdna, saj niso vezana na TOM. Je pa možna sprememba obroka zaradi spremenljive obrestne mere, ki je vezana na 75-odstotno tržno donosnost državnih obveznic.
Zaradi inflacije se je varčevalki mesečni pogodbeni znesek do leta 2010 zvišal na 69 evrov, se je pa zato zvišala tudi mesečna premija, ki je v letu 2010 skupaj z obrestmi znesla 86,25 evra.
Po koncu varčevanja varčevalki pripada tudi obrestna mera za posojila, 2,45-odstotna (za 10 let) ter 3,80-odstotna (za 20 let), ki jo lahko prenese na svojega partnerja ali otroke in vnuke.
KOMENTARJI (92)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.