Vandali z antisemitskimi napisi pografitirali mariborsko sinagogo

Boris Hajdinjak, direktor Sinagoge Maribor, je v sporočilu za javnost opomnil, da so bili Judje v slovenski zgodovini vedno samo maloštevilna manjšina. "Zato je izjemno, da se je v Mariboru ohranila srednjeveška sinagoga. Namreč: ni prav veliko evropskih mest, ki imajo ohranjeno srednjeveško sinagogo. To izjemnost potrjuje leta 2015 mariborski sinagogi podeljen naziv kulturnega spomenika državnega pomena," je povedal. 

Zdaj v obnovljeni zgradbi srednjeveške sinagoge deluje Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, sicer najmanjša javna kulturna ustanova v Sloveniji.

"Kakšno je naše delovanje, za katere vrednote se zavzemamo, s kom sodelujemo, kdo nas financira in kdo smo, ni razvidno samo na naših spletnih straneh, temveč tudi v mnogih naših knjigah, člankih, razstavah, predavanjih, filmih in intervjujih, ki so v veliki meri dostopni na internetu," pravi Hajdinjak, ki dodaja, da jih prav zato zelo žalosti, da je bila zgradba ponovno tarča vandalizma ter izražanja za Jude žaljivih in grozečih stališč. 

Dodal je še, da "resnično močne države niso države, ki imajo letalonosilke, na tisoče tankov ali neizčrpne količine denarja. Resnično močne države so države, ki vključujejo vse svoje prebivalce, torej tudi najmanjšo manjšino. Verjamem, da se s tem mnenjem strinja večina prebivalcev Republike Slovenije".

O dogodku so obvestili Policijo.

Kakšna kazen čaka storilce?

"V zvezi s tem zbiramo obvestila zaradi suma storitve dveh kaznivih dejanj, in sicer javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti in poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednosti. Opravljen je bil ogled kraja in ugotovljeno je bilo, da je, po nestrokovni oceni, nastala škoda v višini 1500 evrov," kazni. 

Dodali so še, da se osebo, ki protipravno poškoduje ali uniči stvar, ki je posebnega kulturnega pomena, naravno vrednoto ali drugo zavarovano naravno bogastvo ali stvar, ki je javna dobrina, kaznuje z zaporom do petih let.

"Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let," so dodali. 

Vlada: Napise najostreje obsojamo

"Najostreje obsojamo antisemitske napise v Mariboru. Taki izpadi sovraštva nimajo mesta v naši družbi in so v popolnem nasprotju z načeli in vrednotami strpnosti in sožitja med narodi," je v odzivu zapisala vlada. 

Skrunitev sinagoge je obsodila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. "Tovrstna dejanja in pozivi k nasilju, ki so v zgodovini vodili do množičnih grozodejstev, je potrebno kaznovati. "Nikoli več" tudi 80 let po koncu 2.svetovne vojne velja kot zaveza človeštvu in zagotovilo človečnosti," je zapisala na družbenem omrežju X. 

Napise je ostro obsodila tudi kulturna ministrica Asta Vrečko in jih označila kot nizkoten izraz nestrpnosti in poniževanja. "Odgovornost za strpen in spoštljiv javni diskurz leži tudi na politikih in tistih, ki imajo močnejši glas v družbi. Mariborska Sinagoga je javni zavod v kulturi, spomenik državnega pomena in ena najstarejših ohranjenih sinagog v srednji Evropi. Varovanje njenega dostojanstva je odraz naše zavezanosti k spoštovanju zgodovine, kulture in sobivanja."

"Dejanja, kot so novi nestrpni napisi na mariborski sinagogi, so nesprejemljiva," pa se je odzval zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Organi pregona morajo opraviti svoje delo in pri tem upoštevati, da je napadanje in žaljenje ljudi zaradi katere izmed njihovih osebnih okoliščin, kot so versko prepričanje, narodnost ali etnično poreklo, po naši zakonodaji obteževalna okoliščina, je izpostavil.

Spomnil je, da bomo 27. januarja, ob dnevu spomina na žrtve holokavsta, obeležili 80 let od osvoboditve največjega koncentracijskega taborišča Auschwitz, ob čemer je izpostavil pomen ohranjanja vključujoče družbe. "Tragedija druge svetovne vojne kaže, kaj se lahko zgodi, kadar je diskriminacija dovoljena, in nas opozarja, kako pomembno je ščititi naše temeljne pravice ter ohranjati strpno, odprto in vključujočo družbo," je izpostavil Lobnik.