Van Rompuy podprl varčevanje in zlato fiskalno pravilo

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy se je srečal s predsednikom vlade Janezom Janšo, predsednikom državnega zbora Gregorjem Virantom in nekdanjim premierjem Borutom Pahorjem, ni se pa srečal z vodjo opozicije Zoranom Jankovićem. Kot so sporočili iz stranke Pozitivna Slovenija, župan Mestne občine Ljubljana in predsednik stranke Pozitivna Slovenija Janković z obiskom Van Rompuya ni bil seznanjen. Informacija, da se Van Rompuy naj ne bi hotel srečati z Jankovićem, ki so jo imeli nekateri mediji, je bila napačna, so še sporočili. Van Rompuy pa se je s Pahorjem srečal kot z nekdanjim premierjem in ne kot predstavnikom opozicije.

O obisku visokega gosta so bile sicer že pred tednom dni obveščene vse poslanske skupine, tudi Pozitivna Slovenija.

Rompuy podprl prizadevanje za spremembo referendumskih določil

V kratkem pogovoru sta Virant in Van Rompuy izmenjala poglede o trenutni finančni in gospodarski situaciji v državi, instrumentu referenduma ter prihajajočem vrhu Evropskega sveta, so sporočili iz državnega zbora. Virant je uvodoma izpostavi prizadevanja za konsolidiranje javnih financ kot nujen ukrep za rešitev trenutnega ekonomskega položaja Slovenije.

Povedal je tudi, da je Slovenija, v skladu s konsolidacijskimi ukrepi že začela s procesom vpisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo, ki pa zaenkrat še nima zadostne podpore. Omenil je tudi, da se parlamentarne stranke dogovarjajo o možnosti spremembe ustave glede zakonodajnega referenduma. Van Rompuy je podprl prizadevanje za spremembo referendumskih določil. Uvedba obveznega kvoruma ter prepoved referenduma o zakonih s fiskalnega področja sta po njegovem mnenju smiselna in racionalna poteza.

"Spodbujanje rasti na račun povečanja primanjkljaja ni rešitev"

Spodbujanje gospodarske rasti je zelo pomembno, tudi za Slovenijo, ki se sooča z recesijo, a lahkih rešitev ni, pa je v nagovoru v DZ dejal Van Rompuy. Spodbujanje rasti na račun povečanja primanjkljaja ni rešitev, je dejal.

Van Rompuy je spomnil, da so se evropski voditelji v minulih dveh letih in pol osredotočili na reševanje javnofinančne krize. "Obnovitev zaupanja v prihodnost evroobmočja je nujen pogoj za to, da se vrnemo k rasti in zaposlovanju," je opozoril Belgijec in dodal, "to je naš končni cilj. Cilji glede primanjkljaja in dolga so vmesni cilji, ne cilj sam zase."

Pri tem je spomnil na podpis pogodbe o fiskalnem paktu in pogodbe o ustanovitvi stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM). EU tako deluje na dveh frontah – krepi odgovornost držav in solidarnost. Pohvalil je Slovenijo, ker je kot ena redkih članic že ratificirala obe pogodbi, in izrazil upanje, da bo v svojo zakonodajo uspešno vnesla tudi fiskalno pravilo.

Janša in Van Rompuy za kombinacijo rasti in varčevanja

Predsednik vlade Janez Janša in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy sta po srečanju v Ljubljani izpostavila, da ukrepi za stabilnost javnih financ in za zagotovitev rasti niso v nasprotju.

"Ni ali-ali temveč in-in," je na novinarski konferenci po pogovorih poudaril Janša in ocenil, da je ukvarjanje s to "umetno dilemo" v javnosti že povzročilo negativne posledice. Premier je še pojasnil, da so politike, ki gredo stran od konsolidacije javnih financ, škodljive za rast, saj ožijo manevrski prostor za investicije in za druge ukrepe za rast.

Van Rompuy pa je izpostavil, da so zdrave javne finance predpogoj za uspešno strategijo za rast in da je slovenska vlada na pravi poti.

Ob tem je izrazil upanje, da bo v slovenski politiki in med socialnimi partnerji moč najti soglasje tako glede varčevalnih ukrepov in reform kot tudi glede vnosa fiskalnega pravila v ustavo ali enakovreden dokument.

Belgijec na čelu Evropskega sveta zaupa v slovensko vlado, da bo izpeljala zastavljene načrte in našla rešitev za svoj program ukrepov, v trenutna dogajanja glede referenduma o varčevalnih ukrepih pa se ni želel spuščati.

Predsednik opozoril na pomen evropskega denarja

Visokega gosta je sprejel tudi predsednik Danilo Türk. Govorila sta o aktualnih temah Evropske unije in reševanju gospodarske krize.

Poudarila sta pomen strukturnih reform in ukrepov dolgoročnega značaja, ki so pomembni za krepitev trajnostne rasti in razvoja v evrskem območju. Kratkoročni ukrepi so nujni, vendar ne zadoščajo. Potrebne so strukturne reforme in dolgoročno spodbujanje rasti, sta se strinjala sogovornika.

Predsednik Türk je posebej izpostavil vprašanje kohezijskih sredstev, katerih pomen se v teh časih ne bi smel zmanjševati, o čemer bo v prihodnjih mesecih tekla razprava v organih Evropske unije.

Predsednik Evropskega sveta je zagotovil, da EU razmišlja tudi o ukrepih za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest, a reforme ne bodo delovale čez noč. "Reforme bodo s časom prinesle spremembe in nova delovna mesta," je dejal. Priznal je, da so lahko včasih tudi boleče, zato je pomembno, da jih spremlja pravičnost.

Ob tem se je dotaknil tudi Grčije in tamkajšnje voditelje pozval, naj prevlada razum. "Želimo, da Grčija ostane v evroobmočju in spoštuje svoje obveznosti," je dejal.

Van Rompuy je spomnil, da segajo začetki evropskega projekta, ki je združil staro celino ter prinesel mir in blaginjo, v leto 1950, ko so se zbrali voditelji šestih zahodnoevropskih držav. "Vsaka je imela drugačno kulturo, drugačno vizijo politike, govorili so različne jezike. Pa vendar je bila ključna stvar skupna vsem. Evropski projekt se je porodil iz zamisli, da ne smemo biti ujetniki zgodovine, da lahko to prerastemo in skupaj gradimo mir in prihodnost," je dejal.

"Krvava bojišča smo zamenjali za pogajalske sobane v Bruslju. Dolgoletno rivalstvo smo zamenjali z voljo do sobivanja," je dejal predsednik Evropskega sveta. Tudi Slovenija si je vedno zastavljala ambiciozne cilje – kot prva država nekdanje Jugoslavije je vstopila v EU, kot prva med članicami, ki so se EU pridružile leta 2004, je prevzela evro in predsedovala Uniji, je dejal Van Rompuy in slikovito dodal, da je tudi slovenska himna najbolj evropska.

Slovenija dobro pozna tudi Zahodni Balkan, je še dejal Belgijec in dodal, da tudi to območje vleče v Evropo. Izrazil je upanje, da bodo vse države članice EU pravočasno ratificirale pristopno pogodbo Hrvaške in da se bo ta država sedemindvajseterici pridružila 1. julija 2013.

Do takrat bodo na Hrvaškem podrobno spremljali zadeve, ki jih je pred pristopom še treba obravnavati. "Upam in pričakujem, da bodo tudi dvostranska vprašanja rešena v duhu dobrega sosedskega sodelovanja," je dejal.

Van Rompuy je prepričan, da morajo države na območju Zahodnega Balkana nadaljevati s političnimi in gospodarskimi reformami, da bodo lahko uresničile evropsko perspektivo. EU je pri tem pripravljena nuditi podporo, a končno odločitev o tem morajo sprejeti države in ljudje. Pri tem se je dotaknil političnih sprememb v Srbiji. "Upam, da bodo novi voditelji v Srbiji nadaljevali evropsko pot," je dejal.

Van Rompuy je doslej Slovenijo obiskal štirikrat. Prvič takoj po izvolitvi za prvega stalnega predsednika Unije, decembra 2009, nato dvakrat leta 2010, julija pred začetkom prve balkanske turneje in oktobra po koncu druge balkanske turneje ter nazadnje junija lani, tik pred referendumom o pokojninski reformi.

Nekdanji belgijski premier je predsednik Evropskega sveta, ki združuje voditelje članic Unije od uveljavitve lizbonske pogodbe decembra 2009, in prvi stalni predsednik EU. Poznan ni le kot spreten politik, temveč tudi kot filozof in pisec japonske pesniške oblike haiku.