Zadnji razpis za dimnikarske koncesije spet razburja. Mali dimnikarji trdijo, da je bil prirejen v korist večjim. Sporno naj bi bilo točkovanje, ki upošteva izobrazbo vseh zaposlenih v podjetju in ne zgolj dimnikarjev. Na primer: na enem območju se je na razpis prijavilo pet direktorjev s sedmo stopnjo izobrazbe s tremi izšolanimi dimnikarji in na drugi strani en sam dimnikar. Slednji naj bi izpadel, ker je imel manj točk zaradi izobrazbe, ''čeprav je dimnikarstvo poklic, ki naj bi ga opravljali dimnikarji in ne na primer direktorji''.
Mali dimnikarji, ki so izgubili koncesije, še trdijo, da na terenu delo dejansko ne opravljajo dimnikarski mojstri, temveč študenti in drugi neizšolani delavci. Od razpisa naj bi namreč več dimnikarjev nadomestili z drugimi neizšolanimi kadri, o čemer naj ne bi obvestili pristojnih. Opozarjajo, da je nadzor inšpektorjev na terenu ''neaktiven in neuspešen''. Vložili so več upravnih sporov, zdaj čakajo na razplet.
Bo dovolj čitljiv podpis?
Na okoljskem ministrstvu so pojasnili, da je razpise in vse postopke podeljevanja koncesij vodila petčlanska komisija predstavnikov okoljskega in obrambnega ministrstva ter dimnikarjev iz Obrtno-podjetniške zbornice in Gospodarske zbornice. ''Nihče izmed prej omenjenih ni več zaposlen na okoljskem ministrstvu, zato je nemogoče preveriti motive, ki naj bi vodili odgovorne k eventualnim spremembam. Ne drži pa trditev, da je bil razpis spremenjen. Razpis takšen, kakršen je bil objavljen v Uradnem listu, drži. Vprašanje pa je, ali so se spremenili pogoji za oceno najustreznejšega kandidata za koncesijo, ki pa niso bili objavljeni.'' Postopki podeljevanja koncesij so zaključeni, odločbe so pravnomočne, koncesijske pogodbe podpisane. ''Je pa potrebno dodati, da so neizbrana podjetja sprožila vrsto upravnih sporov, od katerih pa vsi še niso zaključeni.''

Poleg splošnih kriterijev v razpisu, med njimi tudi ustrezna oprema, je bil glavni kriterij število kadrov, s katerimi bo podjetje izvajalo storitve na terenu. Osnovni kriterij je bil en delavec na 2000 kurilnih naprav. ''Seveda je imel prednost izvajalec, ki je prijavil več kadrov na število kurilnih naprav, čeprav to za redno delo ni potrebno. Poleg števila je dodatno število točk prinesla še izobrazba. Tako so bila v prednosti podjetja, ki so prijavila na razpis kadre z višjo in visoko izobrazbo.'' Na ministrstvu so povedali, da mora imeti dimnikar za opravljanje storitev na terenu vsaj poklicno izobrazbo dimnikarske smeri.
''Širijo pa se informacije, da storitve opravljajo razni pleskarji, peki in avtomehaniki, kar je groba kršitev koncesijske pogodbe, saj mora delo opravljati kader, prijavljen na razpis. Če podjetje zamenja zaposlenega, ga mora nadomestiti z delavcem, ki ima enako ali višjo stopnjo izobrazbe kot predhodnik.'' A težava je, ker uradno predpisane izkaznice o kvalifikaciji ne obstajajo, zato dejansko ne veste, ali vam dimnik čisti dimnikar ali študent ali pek. Po trditvah ministrstva so dimnikarji na razpis res prijavljali tudi ekonomiste, športne učitelje in strojne inženirje, ''seveda z obrazložitvijo, da delajo v administraciji. To je seveda mogoče, kajti velika podjetja potrebujejo ustrezen kader tudi tam. Nekateri od teh so se tudi dodatno izobraževali in pridobili poklicno izobrazbo – dimnikar.''
Zavedajo se, da je treba razmere na terenu ''nujno preverjati, saj se vse pogosteje dogajajo kršitve in izigravanja koncesijskega sistema. Veliko bo k nadzoru prispeval delovni nalog, ki ga je uvedel nov cenik in ga mora dimnikar, po opravljeni storitvi, izpolniti pri uporabniku. Spodaj mora čitljivo zapisati svoje ime in priimek, zraven pa dodati svoj podpis." Če kršitelj ne opravlja storitev z zaposlenimi, ki so vpisani na določenem koncesijskem območju, je edina sankcija odvzem koncesije. ''Ti postopki se bodo pričeli, vendar zahtevajo ustrezno usposobljene kadre in določen čas. Morajo biti izpeljani pravno korektno, odločitev pa sprejeta na ugotovljenem dejanskem stanju.'' Če pride do požara ali zastrupitve s strupenim plinom zaradi krivde dimnikarja, je za škodo odgovoren koncesionar.
Je šlo za korupcijo?
Tudi na komisiji za preprečevanje korupcije so v zadnjih letih prejeli več prijav s strani državljanov in dimnikarskih podjetnikov zaradi sumov koruptivnih dejanj glede izdajanja koncesij, izvajanja nadzora nad delovanjem koncesionarjev, neučinkovitega in neprimernega delovanja odgovornih oseb okoljskega ministrstva in inšpektorata ter neučinkovitega izvajanja dimnikarskih storitev. Do danes so izdali dve načelni mnenji, v katerih ugotavljajo, da sta koruptivni dejanji ''ravnanje uradnih oseb ministrstva, ki v postopku podelitve koncesije predlagajo vladi, da koncesijo določenemu podjetju podeli v nasprotju s pogoji iz javnega poziva in mu s tem omogočijo korist'' ter ''ravnanje uradnih oseb ministrstva, ki pri postopku podeljevanja koncesij ne ugotovijo popolnega dejanskega stanja in kršijo načelo enakosti, s čimer omogočijo pridobitev koncesije določenemu ponudniku''.
O ugotovitvah so obvestili policijo, okoljsko ministrstvo in inšpektorat. Poleg komisije je na nekatere nepravilnosti v preteklosti opozorilo tudi računsko sodišče. ''Zaradi izjemno povečanega števila predmetnih prijav o sumu korupcije na področju dimnikarstva je komisija obvestila tudi vlado in ji predlagala, da preuči smiselnost koncesij za to področje.'' Vlado so pozvali, naj predlaga ustanovitev medresorske delovne skupine, sestavljene iz okoljskega ministrstva, gospodarskega ministrstva, drugih pristojnih državnih organov in zainteresirane javnosti, tako izvajalcev kot uporabnikov, ki bi celostno preučila problematiko. Predlagajo izvedbo revizije vseh podeljenih koncesij, predvsem na območjih z največ pritožbami in upravnimi spori. Vlada naj preuči še trenutno zakonodajo s tega področja ter zagotovi hiter in učinkovit nadzor nad izvajalci dimnikarskih storitev.
Glede nekaterih očitkov oziroma prijav o problematiki točkovanja v postopkih podelitve koncesij in nekaterih drugih očitkov, pa komisija še preučuje dokumentacijo in se še ni opredelila.
KOMENTARJI (45)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.