Po številnih krajih so se na predvečer godu zvrstili sprevodi Miklavža, ki je s svojimi spremljevalci parkeljni in angelčki prišel med otroke in jim razdelil sladkarije, parklji pa bodo strašili poredne otroke. Popoldne so se zvrstila miklavževanja tudi v nekaterih trgovskih centrih.
Sv. Miklavž je bil na slovenskem narodnostnem območju do 2. svetovne vojne edini obdarovalec. Na predvečer njegovega godu so po izročilu predvsem v podeželskem okolju na območju Alp in osrednje Slovenije znani Miklavževi obhodi. Skupina fantov, med katerimi eden predstavlja sv. Miklavža, ostali pa peklenščke oziroma parkeljne v kožuhih, hodi od hiše do hiše. Miklavž obdaruje otroke v hiši z orehi ali jabolki, parkeljni pa zunaj rožljajo z verigami.
Miklavž se je moral po 2. svetovni vojni vsaj v javnosti umakniti dedku Mrazu, ki so ga takrat uvedli po sovjetskem vzoru deda Moroza. Po osamosvojitvi Slovenije pa je znova dobival vse večji pomen tudi v javnem prostoru.
Sv. Miklavž je bil škof v Mali Aziji in je umrl v prvi polovici 4. stoletja. Vse od 11. stoletja je postajal zelo priljubljen svetnik tako na območjih, kjer se je razširilo vzhodno krščanstvo, kot na območjih z zahodnim krščanstvom.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.