Vaja DRM2EX: Potres, evakuacija covidne vojakinje in reševanje v gorah

Naša vojska zadnja leta na vojaških vajah vse bolj aktivno sodeluje tudi s civilnim delom varnostnega sistema, pa tudi s tistim, ki z vojsko sicer sodeluje le občasno, denimo s piloti helikopterjev, ki jih potrebujejo gorski reševalci, inženirci, ki postavljajo začasne mostove, in člani letalstva, ki so prevažali maske. 

Eden od prikazov na brniškem letališču je vključeval posebno simulacijo dogodka, ki se je nekoč že zgodil. Aprila 2020 je morala Slovenska vojska iz Malija evakuirati vojaka, ki je začel kazati resnejše simptome bolezni. V kasnejših mesecih so več vojakov evakuirali s Kosova, večino evakucaij pa so opravili z letali Turbolet L-410 in Pilatus PC-6. Tokrat, v sklopu vaje, pa so evakuirali vojakinjo, ki je potrebovala bolnišnico zdravljenje.

Pristanek letala je bil napovedan ob 11. uri dopoldan, iz Prištine pa je odletelo ob 9. uri dopoldan. Zmogljivosti vojske bi torej omogočale, da bi dobila vojakinja pomoč v samo nekaj urah. To je v prvem valu okužb predstavljalo težavo, zapletlo pa bi se lahko tudi v prihodnosti, če bi bil vojak ali vojakinja zunaj dosega turboleta. 

Na letališki ploščadi je bilo pripravljeno vojaško reševalno vozilo s posadko, ki je bila vojakainjo pripravljena odpeljati v UKC Ljubljana. Izkrcanje je potekalo brez težav, saj so letalo priredili posebej za prevoz tako imenovane biokomore. 

Ta omogoča (relativno) varen prevoz pacientke, ki lahko na letalu še vedno dobi pomoč zdravniškega osebja. 

Za dodatno zaščito pa so vsi na letalu nosili zaščitne obleke in maske PPF2. Ko so biokomoro odpeljali v Ljubljano, pa se je začela dekontaminacija posadke in letala. 

Več kot 900 udeležencev

Vaja, ki poteka med 18. in 29. oktobrom, bo imela več kot 900 udeležencev iz 20 držav članic. Povabljeni smo bili na multilateralno vajo v razvalinah gradu Kamen. Na nasprotnem bregu so se italijanski in kosovski vojaki pripravljali in urili za reševanje dveh ponesrečencev. Slovenski vojaki so zagotavljali podporo (in tudi kakšen nasvet) ter helikopterski prevoz v dolino. 

Ponesrečenca sta imela poškodbe hrbta, zato so ju morali pred prihodom helikopterja stabilizirati in spraviti na vrh skale, pri tem pa so se borili z vremenom. 

100-kilogramskega vojaka verjetno ni najbolj zabavno vleči po kamnih, poleg tega pa je med reševanjem začelo deževati, tako da so verjetno padle tudi kakšne bolj sočne besede, in to v najmanj treh jezikih. Zdaj se je začela borba z vremenom, saj je začel dež meglo potiskati proti tlom. 

Ko je bil prvi že skoraj na vrhu, je pogled v dolino takoj sprožil odziv: "Šit." Zaprta dolina je za premočene reševalce in vojake pomenila, da bo treba ponesrečenca v dolino spraviti s klasično metodo – mišicami, znojem, znanjem in izkušnjami. V začetku tedna so vajo ponovili v lepšem vremenu, vključevanje helikopterja in usklajevanje pa sta vaji dodala še dodatno kompleksnost. 

Na drugi strani države so se vojaki v simulirani nesreči v kemični tovarni borili z omejevanjem škode in evakuacijo ljudi.

Spet drugi so se z zavezniki urili v reševanju ljudi ob uničujočem potresu. 

Večnacionalna bojna skupina pod vodstvom 1. brigade pa se je urila v postopkih bojevanja v naseljih in na mobilnih točkah, utrjevala pa je tudi postopke odkrivanja in uničevanja improviziranih eksplozivnih naprav.