Vab za lisice se ne dotikajte

Vurs izvaja akcijo cepljenja lisic proti steklini. Vabe, v katerih je cepivo, odmetavajo s pomočjo letal z višine 300 metrov. Akcija bo trajala cel maj in še junija, nato pa jo bodo ponovili še v jesenskem času (oktober in november). Skupaj bodo v tokratni spomladanski akciji položili 450.000 vab, prav toliko pa še jeseni. Gostota naj bi bila nekje od 22 do 26 vab na kvadratni kilometer.

V času postavljanja vab vse lastnike psov pozivajo, naj jih na sprehode vozijo privezane, če pa se že zgodi, da pes vabo poje, pa pojasnjujejo, da je ta za psa neškodljiva.

Vab se ne dotikajte, naj jih ne jedo niti psi

Vurs tudi opozarja, da se vab za lisice ne dotikamo, o tem pa moramo poučiti tudi otroke. Če jo najdete na svojem dvorišču, jo primite z vrečko in odvrzite v najbližji grm ali smeti. Če je prišla vsebina vabe v stik s sluznico ali svežo rano, je treba to mesto dobro sprati in umiti z milom, hkrati pa je nemudoma treba obiskati najbližjo antirabično ambulanto. To je treba obiskati tudi, če vas ugrizne ali opraska potepuška ali divja žival. Virus stekline pa ne more v telo vstopiti preko nepoškodovane kože.

Steklina je ena najstarejših zoonoz – bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi in obratno. Prenaša se prek okužene sline – z ugrizi, opraskaninami okuženih živali, pa tudi preko poškodovane kože in sluznic. Inkubacijska doba je različna, večinoma pa traja od dva do tri mesece, sicer pa lahko tudi od dva tedna pa do šest let. Doba je odvisna od mesta ugriza oziroma vstopa virusa v organizem, količine virusa in tipa virusa.

Vsako leto za steklino po svetu umre 55.000 ljudi, od tega jih kar 95 odstotkov umre v Aziji in Afriki. Večinoma ljudje umirajo za ugrizom s steklino okuženim psom. Od 30 do 60 odstotkov žrtev zaradi psov je otrok, ki so mlajši od 15 let.

Kako prepoznati simptome pri živali in kako pri človeku?

Pri živalih se bolezen pojavlja v več fazah. V prvi fazi, ki traja do tri dni, se pojavijo manjše spremembe v vedenju, kot so agresivnost, nočne živali postanejo aktivne tudi podnevi, strah pred ljudmi ali spremenjen apetit. V naslednji fazi živali postanejo vzdražljive in agresivne, pogosto grizejo kar koli, po pojavu krčev pa lahko nastopi smrt, tudi pred nastopom paralitične faze. Za to fazo je značilna nezmožnost požiranja, zaradi česar se pojavi značilna penasta slina na ustih. Nekatere živali tudi ohromijo, najprej jim ohromijo zadnje okončine, nato pa lahko žival popolnoma ohromi in tudi pogine.

Če človeka ugrizne stekla žival, je treba rano oskrbeti tako, da najprej pustite kri nekaj časa teči iz rane, s čistim robcem ali sterilno gazo obrišite slino proč od rane, nikakor pa preko nje ali vanjo. Rano nato temeljito sperite z milom pod čisto tekočo vodo, jo pokrijte s sterilnim povojem in povijte. Nato pa takoj obiščite zdravnika, ki bo rano dokončno oskrbel in vas napotil v antirabično ambulanto. Če gre za znano žival, morate v antirabični ambulanti povedati točen naslov lastnika živali, če pa je poškodbo povzročila neznana žival, pa je treba poškodovanca zaščititi proti steklini s cepljenjem.

Pri človeku je potek bolezni razdeljen v pet faz. V času inkubacije, ki praviloma traja do dva meseca, lahko pa tudi več, človek nima težav. V drugem obdobju se začnejo kazati začetni znaki bolezni, kar traja od 2 do 10 dni. Bolniki imajo neznačilne simptome, kot so: vročina, glavobol, slabost, bruhanje, utrujenost bolečine in mravljinčenje na mestu ugriza. Pojavijo se tudi motnje v vedenju, nespečnost, strah in agresivnost. Tretje obdobje pa je nevrološka prizadetost, ki traja od dva do sedem dni. Pojavi se furiozna oblika, za katero so značilne pretirana vzdržljivost, krči, hidrofobija zaradi krčev v mišicah požiralnika, strah, zmedenost, delirij, halucinacije, hitro dihanje in pretirano slinjenje, sledi pa še paralitična steklina. V okviru te pa se človek sooči z ohlapno ohromitvijo mišic in motnjami govora.

Četrta faza traja od 0 do 14 dni. Bolnik je v komi in pogosto se pojavljajo omejeni ali generalizirani krči mišic, motnje srčnega ritma, nizek pritisk, težave z dihanjem in hormonske motnje. Smrt nastopi zaradi odpovedi srca, dihanja ali zadušitve pri požiranju. Zadnja – peta faza pa je ozdravitev, ki je pri človeku izjemna in traja več mesecev, mogoči pa so tudi številni zapleti.

Urbane stekline v Sloveniji ni več

Poznamo dve vrsti kužnih krogov pri steklini. Glavni prenašalec silvatične stekline v Evropi je rdeča lisica, v nekaterih predelih Azije pa je to rakunski pes, ki je bil v prvi polovici preteklega stoletja naseljen tudi v nekdanji Sovjetski zvezi, od koder se je razširil v baltske države in države vzhodne Evrope. Urbana steklina pa je z vidika zaščite zdravja ljudi pomembnejša kot silvatična steklina. Prenašajo jo namreč divji in potepuški psi, širijo pa jo z ugrizi. Kot že zapisano, pa je večina žrtev v Aziji in Afriki. V Sloveniji smo namreč urbano steklino izkoreninili že pred več kot 60 leti, saj je bil zadnji primer stekline pri ljudeh v Sloveniji odkrit leta 1950.

Po izkoreninjenju urbane stekline pa se je leta 1973 v Prekmurju pojavila silvatična steklina. Odkrili so jo pri okuženi lisici, nato pa se je razširila na celotnem območju Prekmurja, ni pa prestopila reke Mure. Leta 1979 se je pojavila tudi na severu države in se razširila prek celotnega ozemlja in je v različnih obsegih stalno prisotna.

Steklina se v 99 odstotkih na ljudi prenese z ugrizom psov. Zato je obvezno cepljenje psov proti steklini velikega pomena. V državah, kjer je urbana steklina še vedno prisotna, pogosto izvajajo tudi parenteralno cepljenje psov (v obliki nastavljenih vab).

Kot že omenjeno, steklino pri nas večinoma prenašajo lisice. Pri posameznih domačih živalih so virus odkrili potem, ko se je ta zravsala s steklo lisico. Zato preoralno cepljenje lisic predstavlja edino učinkovito metodo zatiranja bolezni pri divjih živalih. V Sloveniji tako cepljenje izvajamo od leta 1988, od leta 1995 pa vabe polagajo s pomočjo letal. Vaba je sestavljena iz zunanjega ovoja, ki je namenjen privabljanju lisic in vsebuje ribjo moko, kokosovo maslo, vosek in tetraciklin. V vabi pa je tudi kapsula s cepivom, ki vsebuje oslabljen virus stekline.

Ko so v Sloveniji začeli s preoralnim cepljenjem lisic, je bilo ugotovljenih 1.067 primerov stekline, po uvedbi letalskega polaganja vab pa je število pojavov drastično upadlo. Leta 2008 je število primerov znova naraslo, predvsem zaradi visoke pojavnosti na Hrvaškem, kjer preoralnega cepljenja lisic še vedno ne izvajajo.