FOTO: Brglez prepričan, da je država pri žrtvah povojnih pobojev zatajila

Danes obeležujemo dan spomina na mrtve, ki je namenjen obisku grobov svojcev. Po vsej državi v spomin na pokojne potekajo spominske slovesnosti.

Na ljubljanskih Žalah so predsednik republike Borut Pahor, predsednik vlade Miro Cerar, predsednik DZ Milan Brglez in predsednik DS Mitja Bervar položili vence ob pomnik padlim v vojni za Slovenijo, ob spomenik padlim in umrlim v boju proti okupatorjem Slovenije 1941-1945, k lipi sprave in h kostnici žrtev iz prve svetovne vojne. Poleg njih sta bila prisotna tudi načelnik Generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman ter generalni direktor policije Stanislav Veniger.

Pahor je ob postroju častne enote Slovenske vojske venec najprej položil k Pomnik padlim v vojni za Slovenijo '91 na novih Žalah, zatem k spomeniku padlim in umrlim v boju proti okupatorjem Slovenije 1941 - 1945 v spominskem parku.

Delegacija je nato venec položila še k lipi sprave, obisk Žal pa končala pri Kostnici žrtev iz prve svetovne vojne, kjer so v spomin na žrtve pripadniki častne enote izstrelili tri strele. Obisk državnega vrha na Žalah si je ogledalo več deset obiskovalcev pokopališča.

Predsednik republike Pahor je nato ob 14. uri venec položil tudi ob spominsko obeležje pred breznom pod Krenom v Kočevskem rogu ter pozneje še k spomeniku žrtvam vojnega nasilja na Sv. Urhu pri Ljubljani. Pri grobnici na Urhu sta vence sicer že prej položila tudi predsednik DS Bervar in ljubljanski župan Zoran Janković. Spominske slovesnosti in polaganja vencev bodo sicer potekali tudi v mnogih drugih slovenskih občinah.

Dan vse svetih

V Katoliški cerkvi 1. novembra praznujejo dan vseh svetih, medtem ko se vernih rajnih spominjajo dan pozneje. Ob prazniku vseh svetih po župnijah potekajo slovesne maše, na pokopališčih pa molitve. Predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan je maševal na ljubljanskih Žalah, kjer je vodil tudi molitev pri spomeniku padlim v vojni za Slovenijo.

V svojem nagovoru je poudaril, da so med svetniki mnogi preprosti ljudje, matere in očetje, ki so zvesti svojim dolžnostim. "Niso bili brez napak, delali so tudi popravne izpite. A z vztrajnim prizadevanjem iz dneva v dan, od spovedi do spovedi, so popravljali svoje življenje in ga usmerjali po poti Božje volje," je dodal. Glavan je spomnil tudi na preganjanje kristjanov po svetu zaradi njihove vere.

V okolici večjih pokopališč je ponekod tudi spremenjen prometni režim, a ne v Ljubljani, kjer za urejanje prometa skrbijo policisti in redarji. Ti svetujejo, da upoštevate cestno prometna pravila in morebitne spremembe prometnega režima. Ob obisku grobov pa ne pozabite zakleniti avtomobilov in v njih na vidnih mestih ne puščajte vrednejših predmetov.

Brglez: Nekoč je bil to vesel praznik

Brglez je ob tem prazniku na spletni strani državnega zbora zapisal svoje misli o njem. Pravi, da nas praznik opominja tudi na našo začasnost, tak pogled na minljivost pa je plod moderne dobe. Nekoč je bil namreč dan spomina na preminule vesel, saj so se takrat živeči posamezniki spominjali vseh radosti, ki so jih doživljali s preminulimi.

Brglez pravi, da je prvi november tudi dan opomina na to, kar so nam naši predniki omogočili in česa vsega nismo nikoli dokončali. Pravi, da bi bilo prav, da se ob tem zahvalimo vsem tistim, "ki so sanjali, a niso doživeli naše samostojne države, ki so se zanjo borili, a je niso dočakali". Dodaja, da se moramo spomniti tudi pesnikov, pisateljev, politikov, vojakov, znanstvenikov, podjetnikov, učiteljev, duhovnikov in drugih posameznikov ter posameznic, pa tudi vsakega, ki je v srcu čutil s slovensko bitjo.

Ugotavlja, da v Sloveniji prevečkrat gledamo drug mimo drugega, naš stisk roke pa je hladen, kar pripisuje nezaceljenim ranam za žrtvami vojne ter žrtvami vojnega in povojnega nasilja na celotnem ozemlju Slovenije. Prepričan je, da je tu država zatajila, "saj ureditev dostojnih grobišč vseh žrtev prvenstveno ni (in ne sme biti!) politično vprašanje, ampak je vprašanje etike in humanistični imperativ".

"Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine," je še zapisal in zaključil, da bomo medsebojno spoštovanje dosegli le, če se bomo soočili in spravili s preteklostjo. "Brez soočenja in priznanja, ni spoznanja. Brez slednjega pa ne moremo graditi tistega, za kar so se zavzemali vsi naši predniki, tj. dobrobiti za vse državljanke in državljane naše države.," je zapisal na koncu.