V zvezi sindikatov opozorili na pomen dostojnega dela in plačila

Kot so izpostavili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), dostojno življenje ne pomeni zgolj minimalnih potrebščin, ki zagotavljajo golo preživetje, temveč obstoj okoliščin, v katerih ima posameznik pogoje za ustvarjanje družine, možnost osebnostnega razvoja, možnost udeležbe in participacije v družbi in kulturi ter tudi pravico do zdravja in varne starosti.

"Trenutno poteka cela vrsta pogajanj, povezanih z delavskimi pravicami: od zakona o minimalni plači do uredbe o povračilih stroškov, pa tudi o spremembah zakona o delovnih razmerjih, ki bodo morda prinesle obvezno božičnico," dejala predsednica ZSSS Lidija Jerkič.

Spomnila je tudi na področja, ki so pogosto zapostavljena, a zato za mnoge skupine delavcev nič manj pomembna: "To sta denimo premeščanje bremen ali poklicne bolezni."

Predsednico DZ želijo v ZSSS pozvati, naj svoj položaj izkoristi tudi za podporo zakonom, ki bi izboljšali delavske pravice, in za zavzemanje za socialni dialog.

Klakočar Zupančič pripravljena pomagati v sklopu svojih pristojnosti

Kot so sporočili iz DZ, je predsednica zbora Urška Klakočar Zupančič izrazila zadovoljstvo, da predstavniki ZSSS, kot so dejali tudi na današnjem pogovoru, opažajo izboljšanje v socialnem dialogu. Socialna problematika je namreč ena od njenih prioritetnih področij dela, pri kateri pa je, kot je dodala predsednica DZ, pripravljena pomagati v sklopu svojih pristojnosti, saj je prepričana, da je treba na tovrstno tematiko redno opominjati in opozarjati.

Po najnovejših statističnih podatkih v Sloveniji 64,7 odstotka delovnega prebivalstva prejema plačo, nižjo od povprečne. Zaradi motenj na trgu energentov, električne energije in prehranskih izdelkov inflacija po zadnjih objavljenih podatkih znaša 9,9 odstotka, so opozorili v ZSSS.

Med upokojenci narašča število revnih

Predsednica Sindikata upokojencev Slovenije v ZSSS Frančiška Ćetković pa je opozorila na položaj starejših, zlasti upokojencev, med katerimi število revnih narašča. "Bistveno se je poslabšal socialni položaj upokojenk in upokojencev, posebno mlajših in upokojenih žensk, ki živijo v samskem gospodinjstvu," je navedla. Dodala je, da bi bilo zato treba pogoje za pridobitev varstvenega dodatka omiliti, saj se je dostopnost do varstvenega dodatka zelo znižala.

"Če k temu dodamo še vedno višje cene osnovnih življenjskih potrebščin in nove oblike opravljanja dela, ki temeljijo na prekarnosti, lahko samo ugotovimo, da delavci, upokojenci in mladi vedno večji del svojega mesečnega dohodka namenjajo osnovnemu preživetju, s tem pa jim ostane manj ali sploh nič dohodka, ki bi jim omogočal resnično dostojno življenje," so izpostavili v ZSSS.

Hkrati je opozorila na energetski dodatek, saj je upravičenost do njega povezana z upravičenostjo do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka. Pogoj za uveljavljanje varstvenega in s tem energetskega dodatka pa je po njenih besedah tudi izjava otroka, ki potrjuje, da ne more preživljati starša. "Starejši ljudje pa pogosto svojih otrok ne želijo izpostavljati, prav tako pa imajo pogosto tudi otroci nizke dohodke in težko pomagajo svojim staršem," je utemeljila. Pod temi pogoji bo energetski dodatek po njenih besedah dobilo zelo malo upokojencev.

Svetovni dan človekovih pravic obeležujemo v spomin na deseti december 1948, ko je bila v Parizu sprejeta splošna deklaracija o človekovih pravicah, v katero so države prvič zapisale pravice in svoboščine vseh ljudi ne glede na njihove okoliščine.