Več kot 200 migrantov (Maročanov, Alžircev in Pakistancev) je danes skušalo na silo priti čez grško-makedonsko mejo, pri čemer so podrli del žičnate ograje. Zahtevali so, da jim morajo dovoliti nadaljevanje poti proti severu Evrope.
Nekaj protestnikov je v policiste metalo kamenje, drugi pa so na kolenih kričali: "Hočemo v Nemčijo." Nekaj jih je steklo preko meje, a so jih policisti kmalu ujeli. Policisti so varovali območje, kjer je bila podrta ograja.
Na grški strani meje je obtičalo kakih 800 ljudi, večinoma Irancev, Maročanov, Pakistancev in državljanov Bangladeša, saj Makedonci v državo spuščajo le begunce iz Sirije, Iraka in Afganistana.
V Dobovi sprejeli že 200.004 migrantov
V Dobovo je danes iz Hrvaške pripeljal le en vlak z begunci, drugega pa pričakujejo po 20. uri. Skupno je tako danes v Slovenijo vstopilo 798 migrantov. Zvečer so bili vsi sprejemni centri po državi prazni, v namestitvenih centrih po Sloveniji pa je bilo 116 tujcev.
Kot so sporočili iz Policijske uprave (PU) Novo mesto, je vlak z 798 migranti na mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova prispel zjutraj okoli 8. ure. Policisti so po opravljenih policijskih postopkih ter zdravstveni in humanitarni oskrbi vse tujce z vlakom in avtobusi pospremili proti Jesenicam, od koder so se odpeljali naprej proti Avstriji.
Po napovedih hrvaških varnostnih organov bo po 20. uri iz Slavonskega Broda v Dobovo prispel naslednji vlak, na katerem naj bi bilo 953 migrantov, so sporočili iz PU Novo mesto.
Po podatkih policije danes ob 18. uri v nobenem od osmih sprejemnih centrov po Sloveniji ni bilo migrantov. V namestitvenem centru za begunce v Šentilju pa je bilo ob 18. uri šest migrantov, v Gornji Radgoni sta bila dva, v centru za tujce v Postojni pa je bilo 108 migrantov.
Od 17. oktobra letos so sicer policisti v Dobovi sprejeli že 200.004 migrante, so še navedli na PU Novo mesto. V povprečju so dnevno opravili policijske postopke s 5300 migranti. V nastanitvene centre v notranjost države so tujce vsak dan povprečno spremljali s petimi vlaki in dvajsetimi avtobusi. Vse tujce so po prihodu v Slovenijo oskrbeli tudi humanitarni in zdravstveni delavci.
Slovenijo sta obiskala visoka predstavnika UNHCR
Slovenijo sta danes obiskala namestnik visokega predstavnika ZN za begunce George Okoth-Obbo in direktor pisarne UNHCR za Evropo Vincent Cochetel. V sklopu obiska, med katerim sta se srečala tudi s predstavniki države, sta obiskala namestitveni center v Šentilju. Ob tem sta Sloveniji izrekla priznanje za vse, kar počne v času begunske krize. "Videti je velik napor, da bi pomagali ljudem in jim, zlasti v sedanjih zimskih razmerah, zmanjšali trpljenje, za kar smo lahko zelo hvaležni. Res da trenutno tukaj ni bilo veliko ljudi, a lahko si predstavljam, da so razmere, ko se naenkrat zbere več kot 2000 ljudi, zelo težke," je po ogledu razmer v Šentilju povedal Okoth-Obbo.
Okoth-Obbo in Cochetel sta se čez dan sestala z državno sekretarko na zunanjem ministrstvu Darjo Bavdaž Kuret, ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar, predstavniki policije in civilne zaščite. Ob tem sta se srečala tudi s predstavniki nevladnih organizacij, ki delajo z begunci.
Na zunanjem ministrstvu so gosta seznanili z vsemi razsežnostmi problematike in mu pojasnili, da je v Slovenijo od sredine oktobra vstopilo že več kot 265.000 beguncev, kar predstavlja 13 odstotkov celotne populacije.
Slovenija beguncem in migrantom namenila ža precejšnja sredstva, vsem zagotavlja dostop do postopka mednarodne zaščite
Državna sekretarka je izpostavila slovensko podporo programom UNHCR v različnih krizah po svetu. Po njenih besedah je naša država ob humanitarni krizi v Siriji in sosednjih državah ter za zagotavljanje humanitarne pomoči beguncem namenila že precejšnja sredstva, nazadnje prispevek UNHCR za nujno pomoč beguncem v času zime.
Ministrica Györkös Žnidarjeva je gostoma predstavila trenutne razmere v Sloveniji in poudarila, da Slovenija vsem migrantom brez izjem zagotavlja dostop do postopka mednarodne zaščite, ravno tako ranljivim skupinam nudi posebno obravnavo in izvaja vse potrebne ukrepe za boj proti trgovini z ljudmi. Povedala je še, da je v pripravi nov zakon o mednarodni zaščiti, ki bo v kratkem posredovan v vladno proceduro.
Predstavnika UNHCR sta Sloveniji ponudila dodatno humanitarno pomoč, predvsem pri oskrbi in nastanitvi migrantov, za kar se jima je notranja ministrica zahvalila in ju seznanila, da bo Slovenija sprejela 567 premeščenih oseb in 20 oseb v okviru trajne preselitve.
Norveška je danes uvedla začasen okrepljen nadzor na mejah in sistematičen nadzor na trajektih, ki prihajajo iz Nemčije, Danske in Švedske. Za to se je odločila iz bojazni, da bi se begunski val preusmeril na Norveško, potem ko je Švedska v torek napovedala zaostritev azilne politike.
Od začetka leta je na Norveško, državo s 5,2 milijona prebivalcev, ki je članica schengenskega območja, ne pa tudi EU, prišlo 30.000 prosilcev za azil. V zadnjem času se sooča s povečanjem prosilcev za azil iz Afganistana, tako da jih je bilo v zadnjih treh tednih celo več kot iz Sirije.
Afganistanske begunce z oglasi skušajo odvrniti od prihoda
Da bi morebitne nove prosilce odvrnila od prihoda na Norveško je vlada v ponedeljek v časnikih v Afganistanu začela objavljati oglase. V oglasu z naslovom "Strožja azilna pravila na Norveškem", ki so ga v angleščini in afganistanskem jeziku dari objavili na naslovnici dveh vodilnih časnikov, so pojasnili, da bodo tiste, ki prihajajo iz varnih območij v Afganistanu ali imajo dovoljenje za bivanje v drugih državah, izgnali, če bo treba s silo. Kot je AFP pojasnil državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Joran Kallmyr, želijo prepričati ljudi, naj ne prodajo vsega svojega premoženja in naj ne položijo svojih življenj v roke tihotapcev z ljudmi, ker tvegajo, da jih bodo poslali nazaj.
V začetku novembra je norveška vlada na Facebooku že sprožila kampanjo, s katero je želela seznaniti prosilce za azil, kako težko je na Norveškem dobiti stalno bivališče, navaja AFP. Podobno kampanjo je letos že izvedla Danska, ki je v libanonskih časnikih objavljala oglase, s katerimi je hotela odsvetovati sirskim beguncem prihod na Dansko.
Hrvaška Sloveniji zaradi žice ob meji izročila že tretjo diplomatsko noto
Hrvaško zunanje ministrstvo je slovenskemu veleposlaništvu izročilo že tretjo diplomatsko noto v zadnjih 15 dneh, v kateri zahtevajo odstranitev žice z meje. Tokrat protestirajo zaradi "protipravnega oviranja prehodnih točk" na mejnih prehodih Središče ob Dravi - Trnovec in Godeninci - Prhovec.
Na MZZ so potrdili, da so noto prejeli. Ob tem so v Mladiki pojasnili, da se pri postavljanju tehničnih ovir sledi konfiguraciji terena in upošteva njihovih namen - preprečevanje morebitnega nenadzorovanega prehoda migrantov preko schengenske meje v Slovenijo - pri tem pa se poskuša zagotoviti, da se čim bolj ohrani možnost prehoda med državama. Med drugim tudi tako, da se upošteva bližina drugih prehodnih mest.
Dodali so, da lahko Hrvaška, če meni, da Slovenija s postavljanjem začasnih tehničnih ovir krši dvostranski sporazumom o maloobmejnem prometu in sodelovanju Sops, to vprašanje naslovi na naslednjem zasedanju stalne mešane komisije po Sopsu. Slovenija je vsekakor zainteresirana, da se to zasedanje opravi čim prej, so še poudarili na MZZ.
Kot so zapisali v današnjem sporočilu hrvaškega zunanjega ministrstva, "najostreje protestirajo", ker je Slovenija kršila dvostranski sporazumom o maloobmejnem prometu in sodelovanju (Sops) iz leta 1997, ki določa posebne točke za prehod meje za prebivalce obmejnega območja. Slovenija je, so dodali, pod vprašaj postavila obstoj tega sporazuma, ki že dolga leta zagotavlja nemoteno življenje in prehod prebivalcem območij z obeh strani meje.
Zagreb od Slovenije v diplomatski noti zahteva umik žice s prehodnih točk pri Središču ob Dravi in Godenincih, "ki jih prebivalci hrvaškega obmejnega območja uporabljajo za legitimen prehod države meje". Obenem so znova zahtevali, naj Slovenija umakne bodečo žico s hrvaških območij, ki so jih omenjali v prejšnjih dveh notah.
Noto so danes izročili odpravniku poslov na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu Marku Rakovcu in mu v pogovoru poudarili, da se v ravnanju Slovenije jasno vidijo dvojna merila, saj je slovenska stran zaprla dve prehodni točki, ki jih uporabljajo hrvaški državljani, medtem ko so prehodne točke, ki jih uporabljajo slovenski in hrvaški državljani, odprte.
Zagreb zahteva, da Ljubljana v skladu s Sopsom zagotovi enake pogoje za vse prebivalce, ne glede na njihovo državljanstvo, ter da jim omogoči nemoteno življenje in prehod čez mejo za vsakdanje potrebe.
Hrvaška je poslala diplomatski noti Sloveniji že 12. in 20. novembra. V njih je protestirala zaradi "nadaljevanja protipravne postavitve bodeče žice na hrvaškem državnem ozemlju" ob reki Sotli.
Slovensko zunanje ministrstvo je takrat zavrnilo navedbe Zagreba, da bi del žice potekal po hrvaškem ozemlju. Poudarili so, da je namen začasnih ukrepov uravnavati migracijske tokove in ne demarkacija meje, ter da ne gre za prejudiciranje meje med državama.
Slovenska vojska bo zaradi begunske krize kupila novo opremo, plinske razpršilnike in gumijevke
Ministrstvo za obrambo (Mors) je za potrebe Slovenske vojske (SV) trem podjetjem naročilo po 200 kompletov zaščitne obleke in ščitov za vzdrževanje javnega reda in miru, čelad z vizirjem, rokavic, gumijevk, plinskih razpršilcev, gasilnih aparatov in negorljivih kap.
Na ministrstvu so pojasnili, da so se neposredno pogajali s tremi izbranimi podjetji. V postopek pa so šli zaradi potreb, ki jih vojska ima ob podpori policiji "pri širšem varovanju državne meje ter pri varovanju določenih objektov in območij v zvezi z begunsko problematiko".
Za neposredno pogajanje z izbranimi dobavitelji so se odločili, kot pravijo, zaradi razlogov, ki jih ni bilo mogoče predvideti, in ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so predpisani za odprti postopek, postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po predhodni objavi. Neposredno pogajanje v izjemnih primerih namreč omogoča zakon o javnem naročanju.
Največ denarja za zaščitne uniforme
Ministrstvo bo za naročeno porabilo več kot 240.000 evrov, oprema bo namenjena tako vojski kot vojaški policiji. Največ bo šlo za zaščitne uniforme - zanje bodo ljubljanskemu podjetju Bene skupaj z davkom na dodano vrednost odšteli slabih 144.000 evrov. Isto podjetje bo dobavilo še za 6.100 evrov gumijevk in za 4.600 evrov negorljivih kap. V cene je že vštet davek. Prav to je z obrambnim ministrstvom predlani sklenilo tudi skoraj milijonski posel za dobavo 6.000 čelad.
Čelade z vizirjem v vrednosti 18.300 evrov bo dobavilo podjetje Lab commerce, rokavice, plinske razpršilce, gasilne aparate in ščita pa podjetje Group 22. Za ščite bo ministrstvo odštelo skoraj 37.800 evrov, za gasilne aparate 12.400 evrov, za plinske razpršilce 1000 evrov manj, rokavice jih bodo stale skoraj sedem tisočakov.
V osebno opremo vojaka sicer denimo gumijevke in plinski razpršilci ne spadajo, a so vojaki z dopolnjenim zakonom o obrambi dobili nova pooblastila, s katerimi lahko opozarjajo in usmerjajo osebe, jim začasno omejijo gibanje in sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic. Vendar pa zakon (še) ne velja, saj je skupina državljanov na pobudo Radia Študent začela referendumski postopek. DZ je razpis referenduma zavrnil, vendar pa so njegovi pobudniki na ustavno sodišče že podali pritožbo na ta sklep DZ.
Pozivi za popolnitev 200 mest pogodbene rezerve že odposlani
V vojski pa so v tem tednu skladno z napovedmi napovedmi odposlali pozive za popolnitev 200 mest pogodbene rezerve, da bi zagotovili sveže sile za pomoč pri obvladovanju begunske problematike. Usposabljanje bo sredi decembra, so napovedali v Slovenski vojski.
Vpoklicani pogodbeni rezervisti bodo varovali objekte SV, opravljali prijavno-nadzorno službo ter nudili logistično podporo. Svoje naloge naj bi začeli opravljati v prvih dneh novega leta, so v SV povedali že sredi novembra.
Načelnik Generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman je v pogovoru za današnje Delo spomnil, da so v SV nalogo za podporo državnim in drugim organom pri reševanju begunskih razmer sprejeli od vlade. Tako so bili vključeni v različne naloge: v poveljstvih, vojašnicah, delavnicah, kuhinjah in vojaški zdravstveni službi, v podpornih službah. Vsak dan so na terenu zagotavljali tudi do 700 pripadnikov stalne sestave.
"Moja primarna naloga je predvsem to, da zagotovim vzdržljivost pripadnic in pripadnikov za te naloge, ki bodo zagotovo trajale dalj časa. Zaradi vsega tega sem sprejel odločitev za vpoklic pogodbene rezerve na opravljanje vojaške dolžnosti v miru," je dejal.
Ocenil je, da je v prvi fazi ustrezno število, s katerim bodo popolnjevali vrste SV, dvesto pogodbenih pripadnikov. Če jih bodo razmere zahtevale še več, bodo izvedli še večji vpoklic, a natančnega števila ne more napovedati. To bo namreč odvisno od prihodnjih razmer oziroma od intenzivnosti begunskega toka čez Slovenijo, je povedal.
Potrdil je, da je ministrica za obrambo Andreja Katič pred dnevi podpisala akt, po katerem bodo pripadniki SV za delo na terenu dlje od osmih ur polnega delovnega časa poplačani z nadurami.
Poleg tega je po njegovih besedah odredila, da posameznikom pripadajo tudi vsi dodatki, opredeljeni v delovnopravni zakonodaji; to so dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času in dodatek za povečan obseg dela, kar je usklajeno z uredbo vlade in zakonom o službi v Slovenski vojski.
Natančnih zneskov ni mogel napovedati, saj bodo odvisni od števila opravljenih ur. Ocenjuje pa, da bodo povečani stroški skupaj s stroškom dela za vpoklicane pogodbene vojaške rezerviste znašali tudi do tri milijone evrov na mesec.
MNZ išče možnosti za najem poslovnih prostorov za nastanitev ljudi
Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) vabi zainteresirane ponudnike k oddaji informativnih ponudb za najem poslovnih prostorov za nastanitev ljudi na območju Slovenije. Kot so zapisali v pozivu zainteresiranim ponudnikom, gre za najem poslovnih prostorov v velikosti med 12.000 in 15.000 kvadratnih metrov z ali brez ustrezne opreme za nastanitev ljudi ter funkcionalnega zemljišča v velikosti med 2000 in 5000 kvadratnih metrov, ki naj vključuje parkirišče za najmanj sto vozil ter zelene površine.
Poleg zagotovljenega ogrevanja in hlajenja morajo imeti poslovni prostori po navedbah ministrstva tudi komunalne in infrastrukturne priključke, kot so telefonija, elektrika in voda, fekalna in meteorna kanalizacija. Lokacija poslovnih prostorov mora biti izven območij urbanih naselij, po možnosti pa naj bodo z ograjo ločeni od ostalih zemljišč ter imajo zagotovljeno infrastrukturno povezavo z avtocesto ali železnico.
V informativni ponudbi morajo ponudniki poleg podatkov o lokaciji in prostorih navesti tudi ceno najema na mesec in okvirni znesek mesečnih obratovalnih stroškov. Ponudbe v uradu za logistiko ministrstva za notranje zadeve zbirajo do torka.
Na Hrvaškem na prevoz v Slovenijo čaka le pet beguncev
V hrvaškem začasnem tranzitnem centru v Slavonskem Brodu je bilo danes ob 9. uri pet beguncev, potem ko od polnoči tja ni prispel nihče, so sporočili s hrvaškega notranjega ministrstva. V sredo se je prvič po začetku begunskega vala zgodilo, da od polnoči do poldneva v hrvaških begunskih centrih niso sprejeli niti ene osebe.
Hrvaška je v sredo sprejela nekaj več kot 1.800 ljudi, ki so jih organizirano prepeljali iz Srbije, od začetka begunskega vala pa nekaj manj kot 445.000.
Zmanjšanje števila beguncev, ki prihajajo na Hrvaško, je posledica dejstva, da je manj migrantov prispelo tudi iz Turčije v Grčijo, danes poudarja Jutarnji list. Kot pojasnjuje, grške varnostne sile izvajajo poostreni nadzor na meji s Turčijo po terorističnih napadih v Parizu, kar naj bi vsaj začasno odvrnilo tudi številne tihotapce ljudi od njihovih nezakonitih poslov.
Hrvaška vlada je na današnji seji iz proračunskih rezerv odobrila še nekaj manj kot tri milijone kun (395.000 evrov) za sprejem in prevoz beguncev.
