Tudi danes je hrvaško-slovensko mejo prečkalo več kot 5.000 migrantov. Po poročanju 24UR naj bi bili prvi tovornjaki z bodečo žico so že pri nas, a uradne potrditve še ni. Danes je državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic le dejal: "Zakaj mislite, da je ena fiksna ograja rešitev za vse težave?"
Državni zbor je na današnji izredni seji zavrnil razpis referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi, ki vojski podeljuje dodatna pooblastila. S tem se zaustavlja zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. Je pa parlament potrdil, da bo za obvladovanje begunske krize mogoče vpoklicati tudi pomožne policiste in policistke iz rezervne sestave, ki so stari do 60 let.
Ministrica za obrambo Andreja Katič je sicer ob robu seje povzela oceno notranjega ministrstva, da je sedanji prispevek Slovenske vojske pri reševanju migrantske krize zadosten. A če bo potrebna dodatna pomoč vojske, je med scenariji, kot pravi, tudi možnost vpoklica vojakov iz mednarodnih misij in pogodbene rezerve, ki bi jo lahko še povečali.
Prostovoljcem pa bo na pomoč priskočilo tudi 260 zaposlenih preko javnih del. Petnajst zdaj že nekdanjih brezposelnih je bilo danes že na terenu, štirinajst dela v Brežicah, ena pa v Mariboru.
Begunsko krizo smo tudi danes spremljali V ŽIVO:
19.07: Od začetka drugega begunskega vala pa do danes do 18. ure je v Slovenijo prišlo že 144.100 ljudi, samo danes 5703. Možno je torej, da bomo že v četrtek skupno našteli 150.000 beguncev, ki so v našo državo vstopili od 17. oktobra. V Avstrijo je danes odšlo že 7818 ljudi, v namestitvenih in sprejemnih centrih jih ostaja 849.
Prvi tovornjaki z bodečo žico naj bi bili že v Sloveniji
19.00: Prvi tovornjaki z bodečo žico so že pri nas, so poročali v oddaji 24UR. Vlada naj bi jih kupila na Madžarskem. Ta trenutek še ni znano, koliko žice je že v Sloveniji in koliko je bo še v prihodnjih dneh. Namenjena pa je za varovanje naše meje s Hrvaško. Žico naj bi naša vlada naročala tudi na Poljskem, a tam so čakalne dobe zelo dolge, zato je Slovenija prvo žico dala pripeljati od sosedov. Vse skupaj bo stalo več 10 milijonov evrov, denar je že zagotovljen, vlada ga je upoštevala v proračunu za prihodnje leto.
18.34: Na mejni prehod Petišovce je zjutraj z 10 avtobusi prispelo 586 migrantov, je sporočila tiskovna predstavnica PU Murska Sobota Suzana Rauš. Postopek evidentiranja tujcev je potekal v sprejemnem centru v Petišovcih in v Dolgi vasi. Po končanih postopkih so migrante nastanili v nastanitvenem centru v Gornji Radgoni.
Vseh 1.915 migrantov, ki so danes v treh skupinah zapustili nastanitveni center v Gornji Radgoni, pa so okoli 17. ure sprejeli v Avstriji.
Ob 18.15 uri pa je v Petišovce prispelo 10 avtobusov z okoli 550 migranti. Tudi te migrante bodo nastanili v Gornji Radgoni.
Danes med 21. in 22. uro bo iz Dobove v nastanitveni center v Gornjo Radgono pripeljali 327 migrantov.
18.15: Danes so na Dobovo pripeljali trije vlaki z migranti. Nekaj več kot 2.000 tujcev, ki so prispeli ob 4. in nekaj po 8. uri, so po opravljenih postopkih evidentiranja, zdravstveni in humanitarni oskrbi policisti z avtobusi in vlaki že pospremili proti Šentilju in Jesenicam, je sporočila tiskovna predstavnica PU Novo mesto Alenka Drenik.
Okoli 16. ure je v Dobovo pripeljal vlak, na katerem naj bi bilo nekaj več kot 1.000 migrantov. Po policijskih postopkih in oskrbi jih bodo z vlakom in avtobusi prepeljali v nastanitvena centra Šentilj in Gornja Radgona.
Okoli 20. ure pa pričakujejo vlak, s katerim naj bi v Dobovo prav tako prispelo nekaj več kot 1.000 tujcev.
V Šentilju pričakujejo 2.000 migrantov
17.54: V nastanitvenem centru Šentilj v kratkem pričakujejo okoli 2.000 migrantov, ki bodo prispeli z vlakom iz Dobove in okoli 500 migrantov, ki bodo prispeli z avtobusi iz Gruškovja, je sporočili Franc Virtič s PU Maribor. Avstrijski varnostni organi pa so preko dneva sprejeli 4.563 migrantov.
Trojica govorila o vzpostavljanju t. i. hotspotov
17.37: Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je o ukrepanju v begunski krizi po telefonu govoril z nemško kanclerko Angelo Merkel in avstrijskim kanclerjem Wernerjem Faymannom.
Kot so sporočili iz Bruslja, je trojica voditeljev na telefonski konferenci govorila o vzpostavljanju t. i. hotspotov za sprejem in registracijo beguncev v najbolj obremenjenih državah ter o vrhunskih srečanjih EU ter EU in Afrike prihodnji teden na Malti. Kot so še zatrdili, je bil pogovor "zelo konstruktiven".
Avstrija podaljšuje nadzor na mejah
17.07: Avstrija znova podaljšuje nadzor na mejah, tokrat do 15. novembra, je Evropski komisiji sporočila avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner. Obenem je napovedala, da namerava Dunaj ob sklicevanju na enega od členov schengenskega sporazuma po tem datumu nadzor na mejah ponovno podaljšati še za tri mesece.
17.04: Švedska bo zaprosila Bruselj za premestitev določenega števila prosilcev za azil v druge članice EU, saj se sooča z velikim pritokom migrantov, je napovedal premier Stefan Löfven.
Po načrtih EU naj bi si države članice porazdelile 160.000 migrantov, ki bi jih pred tem procesirali v t. i. hot spotih v Italiji in Grčiji. Madžarska je dobila možnost premestitve 54.000 migrantov, a je načrt zavrnila.
Kot je poročala švedska tiskovna agencija TT, želi Švedska uporabiti del madžarske kvote za premestitev svojih prosilcev za azil.
Prvi zaposleni v javnih delih že na terenu med migranti
16.35: Petnajst zdaj že nekdanjih brezposelnih je danes začelo svojo zaposlitev v programu javnih del za pomoč pri obvladovanju migracijskih tokov. Svoje delo opravljajo na terenu, v sprejemnih in nastanitvenih centrih ter na Upravi RS za zaščito in reševanje. Kot so sporočili z zavoda za zaposlovanje, jih štirinajst dela v Brežicah, ena pa v Mariboru.
Opravljajo sicer različna dela, odvisno od njihove končane izobrazbe, izkušenj in drugih lastnosti. Med drugim zagotavljajo pomoč pri čiščenju in urejanju prostorov in okolice, pri razdeljevanju hrane, pri sprejemu, sortiranju, razdeljevanju in odpremi humanitarnega materiala, kot tudi pri usmerjanju, svetovanju in informiranju migrantov.
Na terenu 670 pripadnikov SV
16.33: Danes je na terenu 670 pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske, od katerih jih večina pomaga policiji, 70 pa jih je vključenih v pomoč civilni zaščiti, so sporočili iz Slovenske vojske.
Zavrnili razpis referenduma
15.16: Državni zbor je na današnji izredni seji z 71 glasovi za in šestimi proti zavrnil razpis referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi, ki vojski podeljuje dodatna pooblastila. S tem se zaustavlja zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma.
Šefic: Zakaj mislite, da je ena fiksna ograja rešitev za vse težave?
14.00: Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je na novinarski konferenci povedal, da je bil "včerajšnji dan eden izmed bolj umirjenih, zlasti glede števila prihoda migrantov. Včeraj smo imeli pozitiven rezultat, saj je v Avstrijo pot nadaljevalo nekaj več ljudi kot jih je vstopilo v Slovenijo."
Danes do 12. ure je v Slovenijo vstopilo 3.821 tujcev. Do zdaj je prošnjo za azil vložilo 65 oseb.
Povedal je tudi, da je velik izziv, kako pozimi gostiti večje število migrantov. "Želimo pridobiti eden ali dva objekta z večjo kapaciteto, kjer je lažje zagotoviti oskrbo, logistiko in samo življenje. Takih objektov v Sloveniji ni veliko, se pa intenzivno dogovarjamo. Dogovarjanja so izjemno naporna, ljudje pa so tudi zelo zaskrbljeni, upravičeno, zaradi nekaj težkih dni, s katerimi so bili soočeni v svojih domačih okoljih."
Na novinarsko vprašanje o tem, ali to, da ker je po zagotovilih vlade Slovenija pripravljena odreagirati hitro, pomeni, da je ograja že kupljena? "Zakaj mislite, da je ena fiksna ograja rešitev za vse težave?," je vrnil vprašanje.
Šefic je povedal, da so se včeraj sestali s predstavniki nevladnih organizacij ter prisluhnili njihovim predlogom, pripombam, opozorilom. Sprejeli so nekatere dogovore, predvsem glede 'nikogaršnje zemlje' v Šentilju, vmesnega prostora med Avstrijo in Šentiljem. Tam bodo postavil šotor, da bodo prebežniki v primeru slabšega vremena imeli streho nad glavo in bodo v boljših pogojih počakali sprejem v Avstrijo.
Kar se tiče otrok in mater, ki dojijo bodo v sprejemnih in nastanitvenih centrih uredili določene zadeve, da bo njihovo zadrževanje v njih čim bolj olajšano.
Dodal je, da dopolnjujejo tudi ukrepe, ki se tičejo nastanitvenega centra v Dobovi - povečanje kapacitet, pa tudi higienske, sanitarne razmere. Govorili so o zimskih pogojih in o nujnosti kapacitet. Relativno hitro se bodo namreč vremenski pogoji še zaostrili.
Povedal je tudi, da se je komunikacija s Hrvaško v zadnjih dneh izboljšala. "Kar želimo doseči je boljše obvladovanje migracijskega toka, usklajevanje dnevnih količin, časa prihoda posameznih skupin," je dodal.
Direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But je povedal, da so danes z brezposelnimi sklenili 15 pogodb, jutri jih bodo še 35, v petek pa še 30.
Če se bo val migracij nadaljeval, bo Slovenija okrepila nadzor, če bo treba tudi z ograjo
13.39: Z vladnega urada za komuniciranje so nam posredovali odgovor na vprašanje, ali je Slovenija res že kupila bodečo žico za postavitev na južni meji in ali jo je res kupila na Poljskem (vnos 8.23). Pojasnili so, da vlada oz. pristojni resorji pripravljajo celovite ukrepe za obvladovanje migracijskih tokov, vključno s potrebnimi ukrepi za zavarovanje meje.
"Če nadzor na zunanjih mejah Evropske unije ne bo kmalu učinkovito vzpostavljen in se bo nadaljeval velik val migracij, se lahko Slovenija kmalu sooči z neobvladljivim številom migrantov, še posebej, če bosta Nemčija in Avstrija začeli ožiti njihovo sprejemanje," so zapisali v odgovoru. Še toliko težje posledice lahko nastopijo v prihajajočem zimskem času in ob omejenih kapacitetah, ki jih lahko ponudimo za ustrezno zavetišče ljudem na poti, so dodali.
'Tehnična sredstva so pripravljena'
V tem primeru bo Slovenija okrepila nadzor na schengenski meji, tudi s tehničnimi ovirami, če bo treba tudi z ograjo. "Omenjeni ukrepi bi bili namenjeni preprečevanju nelegalnih prehodov na zeleni meji in usmerjanju neorganiziranega toka migrantov na sprejemne točke. Glede na to, da so vsi možni ukrepi zaupne narave, jih vlada ne more podrobneje pojasnjevati. Če bo prišlo do politične odločitve, so tehnična sredstva pripravljena," so sklenili.
13.39: V Slovenijo je od 16. oktobra 2015 do danes do 12. ure vstopilo 142.218 migrantov, je sporočila Policija in opozorila, da so podatki izključno informativne narave in ne izhajajo iz uradnih evidenc.
Estonija v Slovenijo za pomoč pri begunski krizi pošilja 25 policistov
13.02: Estonija je v Slovenijo napotila 25 policistov, ki bodo pomagali pri obvladovanju begunskega vala. Estonski policisti bodo v Sloveniji mesec dni, je danes v Tallinnu sporočila tiskovna predstavnica policije in enot za zaščito meje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Minuli teden je v Slovenijo 20 policistov poslala Litva, to pa naj bi kmalu storila še tretja pribaltska država, Latvija.
Madžarska prevzela preiskavo smrti beguncev v tovornjaku v Avstriji
12.57: Madžarske oblasti so danes sprejele prošnjo avstrijskih, da prevzamejo preiskavo begunske tragedije s konca avgusta. V zapuščenem tovornjaku so takrat na avstrijski avtocesti našli razpadajoča trupla 71 ljudi, Avstrija pa je sosednjo državo zaprosila za prevzem preiskave, ker se je izkazalo, da so umrli, ko je bilo vozilo še na Madžarskem.
Trupla 59 moških, osmih žensk in štirih otrok so 27. avgusta našli v tovornjaku na avtocesti v bližini Madžarske. Kot je pokazala dosedanja preiskava, so migrante - večinoma iz Sirije, Iraka in Afganistana - pobrali na madžarski meji s Srbijo in jih prek Budimpešte peljali v Avstrijo.
Obdukcija je pokazala, da so najverjetneje umrli zaradi pomanjkanja kisika, in sicer že kmalu po odhodu iz Budimpešte. Konec oktobra so avstrijske oblasti zaprosile madžarske, da prevzamejo preiskavo primera, poroča madžarska tiskovna agencija MTI.
Primer je vzbudil mednarodno zgražanje in izpostavil trpljenje, ki so mu izpostavljeni begunci in migranti, ki v prizadevanjih, da bi dosegli zahod in sever Evrope, svoja življenja izročijo v roke tihotapcev ljudi.
Na Madžarskem je trenutno zaradi tragedije v priporu pet moških, štirje Bolgari in Afganistanec. V Bolgariji so priprli še enega človeka, ki pa so ga v začetku oktobra izpustili, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zidanškova peticija za odločno varovanje državne meje
12.46: Na spletu so danes začeli zbirati podpise za peticijo Slovenija, spreglej!, s katero želi njen pobudnik in prvopodpisani predsednik SLS Marko Zidanšek vlado opozoriti, da mora nemudoma začeti odločno varovati državno mejo. Kot je zapisal Zidanšek, vlada že od začetka migrantske krize zaradi nepripravljenosti nanjo krši zakonodajo.
Zidanšek vladi še sporoča, da "ne sme več pristajati na vlogo obstranskega statista v igri interesov velikih evropskih držav, predvsem Nemčije, in na pleča Slovencev prenašati tujih bremen".
'Slovenija in Evropa nista več sposobni sprejemati migrantov'
Kot je zapisano v nagovoru na spletni strani peticije, podpisnice in podpisniki podpirajo solidarnost do tistih, ki jih je v beg za preživetje prisilila vojna, verjamejo pa tudi, da je dolžnost vlade zaščititi tiste, ki za zaščito zaprosijo v Sloveniji.
Mora pa vlada po njihovem mnenju takoj zapreti meje in s tem "nastajajočim novim žrtvam te svetovne prevare, še preden se podajo na pot, sporočiti, da Slovenija in Evropa nista več sposobni sprejemati migrantov", še piše na spletni strani.
12.36: Notranje ministrstvo trenutno ocenjuje, da je sedanji prispevek Slovenske vojske pri reševanju migrantske krize zadosten, je danes povedala ministrica za obrambo Andreja Katič.
Vlada pripravlja številne ukrepe za primer poslabšanja migrantskih razmer, je v izjavi novinarjem ob robu seje DZ spomnila Katičeva. Če bo treba povečati število pripadnikov Slovenske vojske za pomoč policiji in z lastnimi silami ne bodo zmogli, je med možnimi ukrepi tudi vpoklic pripadnikov iz mednarodnih misij. Sama sicer ocenjuje, da to ni dobro, ker je takšen prispevek Slovenije v tujini dober.
Po njenih besedah morajo biti pripravljeni na vse. Glede možnosti vpoklica pogodbene rezerve pa zagotavlja, da bodo najprej počrpali rezerve znotraj stalne sestave vojske.
Možnost postavitve ograje na južni meji
Med stopnjevalnimi ukrepi je tudi možnost postavitve tehničnih ovir na južni državni meji, tudi ograje. Danes mediji poročajo o tem, da je vlada ograjo že naročila. Katičeva teh navedb ni ne potrdila ne zanikala oz. se glede tega ni želela izjasniti, saj da to ni njena pristojnost. Kot je dejala, je v tem primeru za vse, kar ne sodi v sistem civilne zaščite in vojske, v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve in je treba vprašanje nasloviti nanje.
Prav tako ni seznanjena s tem, kot zatrjuje, ali notranje ministrstvo od vojske pričakuje, da bo postavljala ograjo. Če pa bo prišlo do postavljanja ograje, po besedah Katičeve verjetno pri tem lahko pomaga tudi vojska.
Zgovornejši so nekateri koalicijski partnerji. Poslanec DeSUS Tomaž Gantar meni, da moramo v primeru zapiranja meja pri sosedih zaščititi naše državljane. "Zato je prav, da smo pripravljeni in da so šli tudi v nakup ograj. To je normalen ukrep," je dejal Gantar.
'Ograja ni čudežno sredstvo'
Po njegovem mnenju sicer z ograjami ni moč v celoti preprečiti pretoka migrantov in to ni "čudežno sredstvo". Pač pa je ograja lahko na določenih segmentih v pomoč pristojnim organom pri varovanju meje, če bo prišlo do zapiranja meja v Avstriji in Nemčiji. "A za zdaj govorimo o pripravljenosti, ne o trenutni potrebi," je zagotovil Gantar, ki meni, da je bilo naročilo ograje opravljeno.
Vodja poslancev SD Matjaž Han pa je dejal, da z nakupom ograje ni seznanjen. A je po njegovih besedah dejstvo, da se zadeve iz dneva v dan spreminjajo, val beguncev pa ne pojenja in zato mora Slovenija na tak način tudi ukrepati, če bo potrebno, tudi s tehničnimi ovirami.
"Slovenija dela korak za korakom, bistveno je, da dobro sodeluje z Avstrijo in Nemčijo," je pojasnil Han. Predsednik vlade Miro Cerar je po njegovem mnenju dnevno v stiku z nemško kanclerko Angelo Merkel in avstrijskim kanclerjem Wernerjem Faymannom.
Katičeva še upa, da se bodo razmere v zvezi z migranti umirile in bo tudi Evropa dala konkreten odgovor pri reševanju migrantske krize.
12.13: Vseh 160 migrantov iz nastanitvenega centra na Vrhniki je bilo ob 10. uri z avtobusi odpeljanih na Šentilj.
Na Hrvaškem nekoliko manj beguncev kot v preteklih dneh
11.40: Od polnoči je na Hrvaško prispelo 2225 beguncev in migrantov. Več kot 2000 jih je bilo ob 9. uri v glavnem tranzitnem centru v Slavonskem Brodu, je sporočilo hrvaško notranje ministrstvo. V torek so sprejeli približno 5500 ljudi, kar je nekoliko manj kot v dneh pred tem ter dvakrat manj kot rekordnega 25. oktobra.
Na Hrvaškem poudarjajo, da tudi danes pričakujejo velik pritisk begunskega vala iz Srbije. Od sredine septembra je v državo vstopilo več kot 320.200 ljudi, ki so prišli z Bližnjega vzhoda in južne Azije.
Po registraciji v Slavonskem Brodu Hrvaška begunce v skladu z dogovorom organizirano prevaža proti slovenski meji
Tudi danes begunce in migrante prevažajo z vlaki iz srbskega Šida v nov tranzitni center, ki so ga torek odprli v Slavonskem Brodu. Hrvaški mediji poročajo, da je nov center v primerjavi s centrom v Opatovcu, iz katerega so v torek odšli tudi zadnji begunci in migranti, neprimerno bolje urejen.
V Slavonskem Brodu so postavili 70 ogrevanih šotorov in 100 stanovanjskih zabojnikov ter zagotovili ustrezne sanitarne prostore in zdravstveno oskrbo. Lahko poskrbijo za namestitev 5000 oseb.
Begunci in migranti, ki so spregovorili za hrvaške medije, so pozitivno presenečeni nad razmerami v Slavonskem Brodu. Vsi sicer poudarjajo, da ne nameravajo ostati na Hrvaškem, temveč želijo naprej proti državam zahodne in severne Evrope.
Za premestitev 60.000 beguncev članice EU ponudile le 1418 mest
11.16: V okviru premestitve beguncev, o čemer so se nekatere države EU dogovorile septembra letos, naj bi iz Italije in Grčije v severno in zahodno Evropo premestili skupno 160.000 beguncev. Guardian poroča, da so do zdaj premestili 116 ljudi (med drugim danes 30 iz Aten, vnos ob 07.12), 14 držav članic pa je ponudilo le 1418 mest, razkrivajo podatki, ki jih je v torek objavila Evropska komisija.
Zakonski razširitvi pogojev za pomožne policiste se v DZ obeta podpora
10.52: Vladni predlog spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki ga DZ obravnava po nujnem postopku, zgornjo starostno mejo za sodelovanje žensk in moških v pomožni policiji določa s koncem koledarskega leta, v katerem posameznik dopolni 60 let. Do zdaj je za ženske veljala omejitev dela do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo 40 let, za moške pa 50 let.
Podporo predlogu spremembe zakona so v predstavitvah stališč na seji DZ napovedali v vseh poslanskih skupinah.
Kot je na seji pojasnila ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, je bila že v preteklosti izražena potreba po vpoklicu rezervnega sestava policije, ob migrantski krizi pa je ta še bolj izražena in utemeljena. Zaradi obvladovanja izjemno velikega števila migrantov je po njenem mnenju nujno, da se omogoči povečanje števila pomožnih policistov.
S predlaganim povišanjem starostne meje za pomožne policiste bi po njenih besedah po relativno hitrem postopku dobili izkušene, preverjene kadre. Kot je pojasnila, gre namreč za angažiranje policistov, ki jim je delovno razmerje v policiji prenehalo, a so še vedno usposobljeni za opravljanje policijskih nalog.
Kot je poudarila Bojana Muršič (SD), se bo tako razbremenilo delo policistov, ki so sedaj na mejah in opravljajo delo preko delovnega časa, je pojasnila. Predlog bodo po njenih besedah v SD podprli, se pa zavedajo, da gre za trenutno rešitev, in da bo dolgoročno treba popolniti policijske vrste. Ob tem je opozorila tudi na zmanjšanje števila policistov v preteklosti.
Se bo nekdanjim policistom sploh splačalo nazaj v službo?
Po besedah Vinka Gorenaka (SDS) je opozoril, da takšna zakonodaja ni konsistentna. Nedorečeni sta ostali vprašanji zmanjšanja pokojnine in plačila dohodnine, zato se nekdanjim policistom morda sploh ne bo splačalo nazaj v službo, a bodo v poslanski skupini predlog zaradi varnosti države kljub vsemu podprli.
Franc Trček (ZL) je opozoril, da se kadrovska stiska v policiji ni začela s prihodom beguncev, ampak z varčevalnimi ukrepi. Tudi on je izrazil dvom, ali bodo nekdanji policisti iz finančnega vidika sploh zainteresirani za podpis pogodbe. Predlog bodo podprli, čeprav ne gre za celovito rešitev, upajo pa, da vlada pripravlja interventni zakon, je še dodal.
DZ zahteva Pahorjevo mnenje o vprašanju razmer na meji s Hrvaško
10.04: DZ je v uvodu današnje izredne seje podprl predlagano zahtevo za mnenje predsednika republike Boruta Pahorja o razmerah na meji s Hrvaško in tako prekinil obravnavo predlaganih priporočil vladi v zvezi s to tematiko. Razprava, ki so jo zahtevali poslanci SDS, NSi in poslanca iz skupine nepovezanih poslancev, se bo nadaljevala v četrtek ob 14. uri.
Predlagano zahtevo za mnenje predsednika republike, ki je prišla iz opozicijskih vrst, so podprli tudi v vseh treh koalicijskih poslanskih skupinah. Predsednik republike ima tako en dan časa za odgovor oziroma pisno mnenje o omenjenem vprašanju.
'Razmere so nevzdržne, ker je bil odziv vlade prepočasen'
Kot je poudaril vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko in prvopodpisani pod zahtevo za izredno sejo, je nepojmljivo, da vlada doslej še ni zahtevala prav nobene razprave v DZ o migrantski krizi. Po njegovih besedah so razmere pri nas nevzdržne, problem pa je nastal, ker je bil odziv vlade prepočasen.
Ob tem je pojasnil, da Pahor kot vrhovni poveljnik Slovenske vojske, ki se je sicer vključil v reševanje migrantske krize, ni izkoristil svojega ustavne možnosti, da nagovori DZ in predstavi svoje poglede na to vprašanje. Predlagatelji seje zato zahtevajo, da se Pahor opredeli do tega vprašanja.
Zadnji čas, da Pahor pojasni pripravljenost države na obvladovanje razmer, saj se pričakuje zaostritev migrantske problematike
Po mnenju enega od predlagateljev seje, Jerneja Vrtovca (NSi), je zdaj čas, da Pahor kot vrhovni poveljnik Slovenske vojske stopi pred DZ in pojasni pripravljenost države na obvladovanje razmer, saj se pričakuje zaostritev migrantske problematike. Po njegovem mnenju bi moral Pahor že takoj ob začetku migrantskega vala nagovoriti ne le državni zbor, ampak tudi državljane.
Simona Kustec Lipicer (SMC) je na očitke iz opozicije odgovorila, da je DZ že imel izredno sejo na to temo. Izvedli so 12 sej delovnih teles, na katerih so bile naslovljene vsebine begunske problematike in na katere so bili vabljeni predstavniki vlade, na to temo pa je bilo vladi zastavljenih tudi 17 poslanskih vprašanj. Niso pa še izkoristili ustavne možnosti, da bi pozvali predsednika republike, da se izreče o tej temi, je dodala Kustec Lipicerjeva in pojasnila, da predlagano zahtevo podpirajo.
Matjaž Han (SD) pa je izrazil upanje, da je poziv k odzivu predsednika republike v kontekstu reševanj in ne v kontekstu nadaljnjega političnega zapletanja te krize. V SD bodo, kot je napovedal, podprli v pričakovanju, da bodo imeli na koncu seje en razlog več za poenotenje.
Tudi v opozicijski ZL so predlog za zahtevo Pahorjevega mnenja podprli. Kot je pojasnil njihov poslanec Franc Trček, Pahorja v tem mandatu še nismo videli za govornico v državnem zboru, tudi v javnosti se glede aktualnih problematik le malokrat opredeli. "Prav bi bilo, da to stori večkrat," je dodal. Od Pahorja sicer pričakujejo, da bo jasno obsodil sovražni govor.
V četrtek o neobvladljivih razmerah na meji s Hrvaško
Omenjeni proceduralni predlog so predlagatelji izredne seje vložili skupaj s priporočili vladi v zvezi z neobvladljivimi razmerami na meji s Hrvaško, o katerih bodo tako po pridobljenem Pahorjevem mnenju razpravljali v četrtek.
'Vlada pričakovan val migrantov pričakala nepripravljena z vidika varovanja državne meje in varnosti državljanov'
Po mnenju predlagateljev izredne seje je vlada sicer pričakovan val migrantov pričakala povsem nepripravljena tako z vidika varovanja državne meje, ki je hkrati tudi meja schengenskega območja, kot tudi z vidika varnosti slovenskih državljanov ter varnosti samih migrantov in zagotavljanja ustrezne humanitarne pomoči. Vladi med drugim priporočajo, da med prednostne ukrepe uvrsti zagotavljanje varnosti ljudi.
Po izglasovanem omenjenem proceduralnem predlogu se današnja seja DZ nadaljuje z obravnavo vladnega predloga spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji, s katerim se dviguje starostna meja za sodelovanje v pomožni policiji.
Samo minuli konec tedna v Grčijo 28.000 prebežnikov, v oktobru 200.000
9.32: Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je ocenila, da je minuli konec tedna v Grčijo prispelo 28.000 beguncev in migrantov. 30. oktobra jih je prispelo 10.842, 31. oktobra 8.998, 1. novembra 4.292 in 2. novembra 9.787.
Tako različne dnevne številke naj bi bile posledica zimskih razmer in razburkanega morja, ki zmanjšujejo število dni, ko lahko begunci in migranti varno potujejo iz Turčije.
Tudi število migrantov, ki Grčijo zapušča, je odvisno od tistih dni v tednu, na katere trajekti vozijo iz grških otokov proti celini. Dvodnevna stavka voznikov trajektov (2. in 3. novembra) bo zmanjšala število tujcev, ki iz otokov prihajajo na grško celino in nato naprej.
Oktobra pred obalo grških otokov utonilo vsaj 106 ljudi, še več je pogrešanih
IOM ocenjuje, da je čez morje v Grčijo v oktobru 2015 prispelo več kot 200.000 beguncev in migrantov. V tem mesecu je strmo naraslo tudi število smrti, ki so jih terjale nesreče na morju. Grška obalna straža je sporočila, da so v oktobru iz morja potegnili 106 trupel, veliko večje število oseb pa je pogrešanih.
Najsmrtonosnejša nesreča se je zgodila 28. novembra, ko so rešili 274 ljudi, 42 pa jih je umrlo.
V drugi nesreči ob obali Kalimnosa 29. oktobra je obalna straža rešila 138 beguncev in migrantov in našla 19 trupel. Ti dve nesreči kažeta, da tihotapci z ljudmi zdaj uporabljajo večje ladje.
Le v oktobru je IOM zabeležil smrti 398 migrantov na vseh morskih poteh do Evrope. Vsaj 40 ljudi se je utopilo v španskih vodah, med Turčijo in Grčijo več kot 220, 138 pa v vodah med Severno Afriko in Sicilijo.
Iz Grčije v Makedonijo dnevno vstopa 6.625 beguncev in migrantov, število narašča
Število beguncev in migrantov, ki iz Grčije vstopajo v Makedonijo, je še vedno visoko. 27. oktobra je v Makedonijo vstopilo 5.400 beguncev, 28. oktobra 6.000, 29. oktobra 7.450, 30. oktobra 7.250, 31. oktobra 7.500 in 1. novembra 6.150. V navedenem času je torej iz Grčije v Makedonijo prišlo povprečno 6.625 migrantov na dan.
Število prebežnikov, ki dnevno prehajajo iz Grčije v Makedonijo, naj bi po podatkih IOM v zadnjih 11 dneh oktobra naraslo za 40 odstotkov (v primerjavi s prejšnjim 11-dnevnim obdobjem).
Frontex letos zabeležil 800.000 nezakonitih vstopov v EU
9.26: Evropska agencija Frontex je letos zabeležila 800.000 "nezakonitih vstopov" v Evropsko unijo, je v danes objavljenem pogovoru za nemški časnik Bild dejal vodja agencije Fabrice Leggeri. Posvaril je, da naval migrantov še ni dosegel vrhunca in pozval države, naj tiste, ki niso upravičeni do azila, po potrebi pred deportacijo tudi priprejo.
Številka prihodov, ki jo navaja Leggeri, presega nedavne ocene Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) in Svetovne organizacije za migracije (IOM), a kot je oktobra pojasnila evropska agencija za zunanje meje, je lahko glede na njihov način štetja določena oseba zabeležena tudi večkrat.
Glede na najnovejše podatke UNHCR je letos prek Sredozemskega morja v Evropo prispelo nekaj več kot 744.000 ljudi, od teh večina v Grčijo.
"Države EU se morajo pripraviti na dejstvo, da imamo v prihodnjih mesecih pred sabo še zelo težko situacijo," je dejal Leggeri. Ocenil je, da hotspoti - centri za sprejem in registracijo na grških otokih in na Siciliji - ne bodo prispevali k zmanjšanju vala beguncev in migrantov, saj ne dovoljujejo daljšega bivanja.
'EU potrebuje posebne sprejemne strukture'
Obenem se je zavzel za čimprejšnjo vrnitev tistih, ki niso upravičeni do azila, v njihove domovine. Po njegovem prepričanju EU potrebuje posebne "sprejemne strukture", v katerih bi lahko po potrebi pridržali te migrante.
Države članice je pozval, naj bolj dosledno koristijo svojo pravico, ki jo določa evropska zakonodaja, da za do 18 mesecev pridržijo nezakonitega priseljenca in v tem času organizirajo njegovo vrnitev, njegove navedbe povzema francoska tiskovna agencija AFP.
8.47: Okoli 7.45 je izredni potniški vlak iz Dobove preko Jesenic v Avstrijo organizirano prepeljal 450 v Sloveniji že evidentiranih migrantov, na poti iz Dobove pa je še drugi vlak danes na katerem je 449 migrantov, je sporočil Bojan Kos s PU Kranj.
Avstrijci ponoči niso sprejemali migrantov, s sprejemanjem začeli ob 8. uri
8.33: Ob 8. uri je bilo v nastanitvenem centru Šentilj nastanjenih 2.964 migrantov. Ob 00.30 uri so v nastanitveni center Šentilj z avtobusi iz Gruškovja prispeli 204 migranti, ob 8. uri pa še 93 migrantov. Trenutno je v nastanitvenem centru v Šentilju nastanjenih 3.261 oseb, je sporočil Franc Virtič s PU Maribor.
Avstrijski varnostni organi ponoči migrantov niso sprejemali, po 8.00 uri pa jih bodo spet začeli sprejemati.
Sprejemna centra v Središču ob Dravi in Gruškovju sta za sedaj še prazna.
Po neuradnih podatkih naj bi Slovenija že naročila bodečo žico
8.23: Po poročanju Dela naj bi Slovenija že naročila bodečo žico, in to na Poljskem. Na vladi jim te informacije niso ne potrdili ne zanikali. Medtem pa Dnevnik poroča, da naj bi tudi po njihovih neuradnih podatkih žico že naročili, toda pri Madžarih. Z vprašanji smo se na vlado obrnili tudi mi, a odgovorov še nismo prejeli.
Predsednik vlade Miro Cerar je že v torek napovedal, da bo Slovenija, če se tok migrantov v Evropo ne bo zmanjšal, okrepila nadzor na schengenski meji, tudi s tehničnimi ovirami, če bo treba tudi z ograjo. Ob tem pa je poudaril, da meje ne bodo zapirali, ampak bodo vzpostavili nadzor tam, "kjer je to nujno potrebno", da bodo begunce usmerjali na določene vstopne točke.
V Sloveniji to jutro nastanjenih okoli 5700 migrantov
08.09: V sprejemnih in namestitvenih centrih so bili danes ob 6. uri 5703 migranti, največ jih je bilo nastanjenih na Šentilju in v Gornji Radgoni.
8.00: V nastanitvenem centru v Celju je bilo čez noč nameščenih 498 beguncev in migrantov, ki so jih v Celje z avtobusi pripeljali iz Dobovca. V dopoldanskih urah jih bodo odpeljali na Šentilj, je sporočila Milena Trbulin s PU Celje.
Okoli pol dveh zjutraj je v Dobovec prispela še skupina 307 migrantov. Po končanem evidentiranju so jih v zgodnjih jutranjih urah odpeljali na Šentilj. V dopoldanskih urah na MP Dobovec pričakujejo še 5 avtobusov migrantov.
V torek prispelo občutno manj migrantov
7.54: Danes okoli sedme ure je iz Dobove proti Jesenicam v spremstvu policistov odpeljal vlak s 450 tujci. V torek je sicer v Slovenijo prispelo občutno manj migrantov kot minule dni, ugotavljajo na Policijski upravi Novo mesto, in sicer okoli 4300, medtem ko se je prejšnje dni ta številka gibala okoli 7000.
Erjavec v naslednjih dneh ne pričakuje drastičnih sprememb
7.28: Zunanji minister Karl Erjavec je sinoči vnovič poudaril, da bo ravnanje Slovenije v migrantski krizi odvisno od Avstrije in Nemčije, a v naslednjih nekaj dneh ne pričakuje "kakšnih drastičnih sprememb". Je pa stabilnost Zahodnega Balkana ves čas na preizkusu, z migracijskimi tokovi pa je položaj še toliko bolj občutljiv, je dejal Erjavec, ki se v tej luči strinja z oceno nemške kanclerke Angele Merkel.
Nemška kanclerka je namreč v ponedeljek zvečer posvarila pred nevarnostjo izbruha novih oboroženih konfliktov na Balkanu zaradi begunske krize. Kot je dejala, jo skrbijo napetosti, ki smo jim v zadnjem času priča na Balkanu.
Tudi premier Miro Cerar je včeraj ocenil, da bi lahko prišlo do posamičnih konfliktnih situacij med temi državami, če begunska kriza ne bo obvladana.
Po Italiji začetek premestitve še za begunce v Grčiji
7.12: Dogovorjena premestitev 160.000 beguncev znotraj EU napreduje, pa čeprav počasi. Po Italiji sedaj na vrsto prihaja še Grčija.
Prvi begunci iz Grčije so v okviru premestitve že na poti v Zahodno Evropo. Skupno 30 ljudi je davi v Atenah z letalom poletelo proti Bruslju, od koder jih bodo odpeljali v Luksemburg. Kot je danes sporočila grška vlada, gre za štiri družine iz Sirije in dve iz Iraka, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Slovesnosti na atenskem letališču ob odhodu prvih beguncev so se po poročanju grške televizije udeležili grški premier Aleksis Cipras, predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos ter luksemburški zunanji minister Jean Annselborn.
V okviru premestitve beguncev, o čemer so se nekatere države EU dogovorile septembra letos, naj bi iz Italije in Grčije v severno in zahodno Evropo premestili skupno 160.000 beguncev. Prvi, ki so ji premestili na tak način, je bilo 19 Eritrejcev, ki so jih iz Rima z letalom odpeljali na Švedsko. Skupno so sedaj po navedbah Evropske komisije premestili 86 beguncev, še navaja dpa.
6.40: 1320 migrantov, ki so bili včeraj tekom dneva iz Hrvaške na Mednarodni mejni prehod v Petišovce pripeljani z 23 avtobusi, je bilo evidentirano v sprejemnem centru v Petišovci in Dolgi vasi, zvečer in ponoči pa so bili migranti nastanjeni v nastanitvenem centru v Gornji Radgoni.
S strani hrvaških varnostnih organov smo bili obveščeni, da bo danes med 7. in 8. uro iz Hrvaške na Mednarodni mejni prehod v Petišovce z 10 avtobusi prispelo okrog 550 migrantov. Postopek evidentiranja teh tujcev bo potekal v sprejemnem centru v Petišovcih in v Dolgi vasi, je sporočila Suzana Rauš s PU Murska Sobota.
V nastanitvenem centru v Lendavi trenutno ni migrantov.
5.53: Sinoči nekaj po 22.30 je na Mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova v spremstvu hrvaških policistov pripeljal vlak s 1044 migranti. Po opravljenih postopkih in oskrbi so tujci nadaljevali pot proti Jesenicam in Vrhniki. Okoli sedme ure pa bo proti Jesenicam v spremstvu policistov odpeljal še en vlak s 450 tujci.
Po 7. uri iz Hrvaške pričakujemo vlak, na katerem naj bi bilo po podatkih hrvaških varnostnih organov 1050 migrantov, je sporočila Alenka Drenik s PU Novo Mesto.
Včeraj so na Dobovo pripeli štirje vlaki z nekaj manj kot 4300 tujci. Gre za občutno manjše število kot v preteklih dnevih, ko je mejo v Posavju v povprečju prečkalo več kot 7100 tujcev dnevno.
