Do februarja v Slovenijo vsak dan 5000 migrantov. 'Žičnata ograja ne pomeni zaprtja meje'

V drugem begunskem valu je v Slovenijo do zdaj stopilo že več kot 150.000 migrantov. Danes je k nam prišlo 4380 migrantov, kar je nekoliko manj kot pretekle dni.

V državo so pripeljali 80 kilometrov ograje iz bodeče žice, zanjo naj bi Slovenija doslej plačala milijon evrov, so poročali v oddaji 24UR.

Vesna Györkös Žnidar je zagotovila, da Slovenija spoštuje schengenski sporazum, da meja ni odprta  ter da jo policija še vedno varuje po evropskih standardih, "vendar pa na način, ki je prilagojen, ker v dani situaciji drugače ne gre".

Vlada bo morala že v prihodnjih dneh, če se ne bo začel bistveno zmanjševati dotok migrantov, nekaj storiti glede intenziviranja ukrepov na meji, če bo treba tudi s tehničnimi ovirami, je poudaril premier Miro Cerar. Ob tem je izpostavil, da to ne pomeni zaprtja meje, pač pa usmerjanje toka beguncev oz. migrantov.

Pred poslance je stopil tudi predsednik republike Borut Pahor in opozoril, da bi morala Slovenija v primeru zmanjšanja pretočnosti na severni meji sorazmerno poostriti tudi nadzor na južni schengenski meji, saj bi ji sicer grozila nevarnost t. i. žepa, ko bi se vanjo zateklo bistveno preveliko število migrantov.

Poslanec NSi Matej Tonin pa je posebej pozval vlado, naj se pripravi na čas, ko bosta Nemčija in Avstrija bistveno omejili dotok migrantov. Konflikti na Bližnjem Vzhodu namreč napovedujejo, da lahko naval migrantov s tega območja pričakujemo tudi v prihodnjih mesecih in letih.

Bruselj namreč do konca 2017 pričakuje še tri milijone prosilcev za azil. Agencija ZN za begunce (UNHCR) pričakuje, da bo v prihodnjih štirih mesecih preko meje med Grčijo in Turčijo v Evropo prišlo 600.000 beguncev in migrantov, kar za Slovenijo pomeni, da bo med novembrom letos in februarjem prihodnje leto vsak dan v državo vstopilo 5.000 beguncev in migrantov.

Nemci bodo lahko v treh tednih ugotovili, kdo je upravičen do azila

Nemška vladna koalicija je dosegla dogovor o ukrepih za pospešitev azilnega postopka. Med njimi sicer ni t. i. tranzitnih con na meji z Avstrijo, bodo pa namesto njih v notranjosti države uredili posebne centre za tiste pribežnike, ki imajo ki imajo manjše možnosti, da ostanejo v državi, torej tiste, ki prihajajo iz balkanskih oz. varnih držav izvora ter tudi tisti brez veljavnih dokumentov.

Koalicija si prizadeva, da bi hitri postopek obravnavanja prošnje za azil trajal okoli tri tedne

Kot je po poročanju dpa pojasnila nemška kanclerka Angela Merkel, naj bi postopek za tiste, ki nimajo veliko možnosti za odobritev azila, zaključili že v tednu dni. Če se bodo prosilci za azil pritožili na zavrnitev prošnje, bo obravnava pritožbe trajala največ dva tedna.

Švedska prosilcem za azil ne more več zagotoviti namestitve

Švedska prosilcem za azil, ki prihajajo v državo, ne more več zagotoviti namestitve, saj število prosilcev za azil narašča hitreje, kot lahko urejajo namestitev zanje. Poleg tega pa ima Švedska že zdaj velike težave pri obravnavanju prošenj za azil, saj bo čakalna doba za odobritev oziroma zavrnitev kmalu znašala kar dve leti.

Zaradi hitrega azilnega postopka bi lahko Nemci v domovino vrnili več prosilcev za azil kot doslej

20.27: Vodja nemške Krščansko socialne unije (CSU) Horst Seehofer glede uvedbe posebnih centrov za pribežnike, ki imajo manjše možnosti, da ostanejo v državi (vnos ob 19.42) pričakuje, da bo hitri azilni postopek prispeval k temu, da bodo v domovino vrnili več prosilcev za azil kot doslej. S tem bo po njegovem mnenju tudi več prostih zmogljivosti za tiste, ki resnično potrebujejo zaščito.

Tisti, ki bodo nameščeni v centre, teh ne bodo smeli zapustiti.

Cipras: Grčija se ne more kosati z migranti

20.24: Grški premier Aleksis Cipras je danes priznal, da se Grčija ne more kosati z več tisoči migrantov, ki vsak dan prihajajo na njene obale. Cipras, ki je pred dnevi izjavil, da ga je sram, kako se Evropa sooča z migrantsko krizo, je danes obiskal otok Lezbos, kamor prihaja največ beguncev.

"Mislim, da se borimo z nečim, kar je nad našimi zmožnostmi, in vsi bi morali to razumeti," je dejal Cipras, ki je enega od centrov za registracijo migrantov obiskal s predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem.

Močno zadolžena Grčija se težko sooča s pritokom več 100.000 migrantov in beguncev, ki bežijo pred vojnami in revščino na Bližnjem vzhodu.

Pusićeva: Hrvaška je izpolnila vse zaveze glede beguncev, dogovorjene v Bruslju

20.21: Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je med današnjim obiskom zimskega begunskega tranzitnega centra v Slavonskem Brodu izpostavila, da je Hrvaška izpolnila vseh 17 točk, ki so bile dogovorjene na nedavnem srečanju EU in Balkana o begunski krizi.

Srečanje v Bruslju je bilo tudi del hrvaške pobude, da bi se usklajevali na zahodnobalkanski begunski smeri, ne pa medsebojno prepirali in tekmovali, je dejala Pusićeva. Pričakuje, da se bodo po parlamentarnih volitvah v Turčiji pospešila pogajanja med Evropsko unijo in Turčijo, da bi begunski val ustavili v Turčiji.

Kot je dodala, pričakuje, da bodo kmalu našli rešitev tudi za ustavitev spopadov v Siriji.

'V Slavonskem Brodu najboljše razmere od Turčije do Norveške'

Pusićeva je še ocenila, da veljajo v centru v Slavonskem Brodu najboljše razmere za sprejem beguncev od "turško-grške meje do Norveške", je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.

Med obiskom Pusićeve je bilo v popoldanskih urah v Slavonskem Brodu približno 3300 oseb, ki so čakali na organiziran prevoz proti Sloveniji.

Na Hrvaško danes nekaj manj kot 3300 migrantov

Na Hrvaško je danes iz Srbije do 15. ure vstopilo nekaj manj kot 3300 ljudi, je sporočilo hrvaško notranje ministrstvo. Dodali so, da še naprej pričakujejo velik begunski pritisk na vzhodni meji. Od 16. septembra je skozi Hrvaško potovalo več kot 328.000 beguncev in migrantov.

Pred DZ miren shod s svečkami v spomin umrlim beguncem

20.20: Pred DZ se je na mirnem shodu nocoj zbralo blizu sto ljudi, ki želijo s prižiganjem svečk pred vhodom izraziti solidarnost in spomin vsem beguncem, ki so na svoji poti izgubili življenje. Teh naj bi bilo letos že več kot 3000, so pojasnili udeleženci shoda.

80 kilometrov ograje iz bodeče žice

19.57: V državo so pripeljali 80 kilometrov ograje iz bodeče žice, zanjo naj bi Slovenija doslej plačala milijon evrov, so poročali v oddaji 24UR. Vlada naj bi razmišljala o ograditvi manj kot polovice sicer 670 kilometrske južne meje, katere dobršen del predstavljajo reke.

'Slovenija spoštuje schengen, a na prilagojen način, ker v dani situaciji drugače ne gre'

19.53: Poslanke in poslanci danes razpravljajo o priporočilih SDS, NSi in poslancev iz skupine nepovezanih poslancev za reševanje begunske krize. Svoj pogled na reševanje migrantske krize je predstavila tudi notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Zagotovila je, da Slovenija spoštuje schengenski sporazum, da meja ni odprta in da se že nekaj časa izvaja bistveno poostren nadzor. Policija po njenih besedah mejo še vedno varuje po evropskih standardih, "vendar pa na način, ki je prilagojen, ker v dani situaciji drugače ne gre".

Poudarila je, da Slovenija vlaga izjemne napore v to, da se zagotavlja pretočnost migrantskega vala. Pripravljeni pa so tudi ukrepi, ki jih bo Slovenija uvedla v primeru omejevanja sprejemanja migrantov v ciljnih državah, je zagotovila ministrica.

'Ni prihajalo do razpršitve migrantov po Sloveniji, zato so očitki o nepripravljenosti omalovaževanje'

Poudarila je, da varnost ostaja prednostna naloga notranjega ministrstva, in spomnila, da ni prihajalo do spontanega vstopa ali do razpršitve migrantov po Sloveniji. Očitki o nepripravljenosti so zato po njenem mnenju omalovaževanje vseh tistih, ki delajo na terenu. V splošnem pa je ocenila, da je nujen skupen evropski odziv za reševanje problema pri izvoru.

Nemška vladna koalicija dosegla dogovor o ukrepih za pospešitev azilnega postopka

19.42: Nemška vladna koalicija je danes v Berlinu dosegla dogovor o ukrepih za pospešitev azilnega postopka, je po pogovorih dejala kanclerka Angela Merkel. Med predvidenimi ukrepi ni t. i. tranzitnih con na meji z Avstrijo, temveč bodo namesto tega uredili posebne centre v notranjosti države za pribežnike, ki imajo manjše možnosti, da ostanejo v državi.

Ne bo tranzitnih con, bodo pa posebni centri za prebežnike z manj možnostmi, da ostanejo v državi

Kot predvideva današnji dogovor, naj bi vzpostavili od tri do pet takih centrov, med njimi prva dva v bavarskih mestih Bamberg in Manching.

Gre za kompromis, potem ko so socialni demokrati (SPD) vztrajno nasprotovali tranzitnim conam, za katere je dala pobudo na Bavarskem vladajoča Krščansko socialna unija (CSU), Krščanska demokratska unija (CDU) kanclerke Merklove pa jih je podpirala.

Izkaznica, brez katere migranti ne bodo imeli pravice do socialnih ugodnosti

Merklova je še napovedala enotno izkaznico za begunce in prosilce za azil, brez katere pribežniki ne bodo imeli pravice do socialnih ugodnosti v Nemčiji. Vzpostavili naj bi tudi enotno bazo podatkov, s katero bodo v nemških zveznih deželah dobili boljši pregled nad ljudmi, ki prihajajo v Nemčijo.

18.58: Od začetka drugega begunskega vala sredi oktobra je do danes do 18. ure v Slovenijo vstopilo 150.470 migrantov, od tega samo danes 4380. V nastanitvenih in sprejemnih centrih sta bila ob 18. uri 1802 migranta, velika večina na Šentilju. Avstrija je danes sprejela 6675 migrantov.

Švedska prosilcem za azil ne more več zagotoviti namestitve

18.45: Švedska prosilcem za azil, ki prihajajo v državo, ne more več zagotoviti namestitve, je danes sporočil švedski minister za pravosodje in migracije Morgan Johansson. Kot je pojasnil na novinarski konferenci, število prosilcev za azil trenutno narašča hitreje, kot lahko urejajo namestitev zanje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Minister je še dejal, da bi morali pribežnikom, ki želijo na Švedsko, sporočiti, da tam ni bivališča zanje, tako da bi se lahko odločili za bivanje na Danskem ali v Nemčiji ali si skušali sami poiskati namestitev. "Tudi naše zmogljivosti so omejene," je poudaril Johansson.

Dejal je še, da so številni na Švedsko prišli iz Nemčije, kjer so namestitvene zmogljivosti za begunce prav tako že zelo obremenjene, ker niso pripravljeni živeti v šotorih. "Morali se bodo odločiti, ali bodo ostali v Nemčiji, kjer je namestitev zanje, ali bodo šli na Švedsko," je pojasnil minister.

Čakalna doba za odobritev oz. zavrnitev prošenj: dve leti

Ob tem je posvaril, da ima Švedska že težave tudi pri obravnavanju prošenj za azil. "Kmalu bo znašala dve leti," je odgovoril na vprašanje o čakalni dobi za odobritev oz. zavrnitev prošnje za azil.

Švedska je z Nemčijo in Avstrijo med najbolj priljubljenimi cilji beguncev, ki v zadnjem času v velikem številu prihajajo v Evropo. Samo oktobra naj bi jih po podatkih švedske agencije za migracije v državo prišlo okoli 40.000, v letošnjem letu pa skupno pričakujejo med 140.000 in 190.000 prosilcev za azil.

Da je Švedska preobremenjena, je v sredo dejal že premier Stefan Löfven, ki je napovedal, da bo država zaprosila Bruselj za premestitev določenega števila prosilcev za azil iz Švedske v druge članice EU. Po njegovem mnenju je čas, da odgovornost v begunski krizi prevzamejo tudi druge države.

18.44: Danes so v spremstvu hrvaških policistov v Dobovo pripeljali štirje vlaki z migranti (nekaj po polnoči, okoli 3. ure, nekaj po 10. uri in okoli 14. ure). Nekaj več kot 4200 tujcev so po opravljenih postopkih evidentiranja, zdravstveni in humanitarni oskrbi, policisti z avtobusi in vlaki že pospremili proti Šentilju in Jesenicam, je sporočila Alenka Drenik s PU Novo mesto. 

Trenutno s sprejemnih centrih na območju Posavja ni migrantov.

Po 19. uri bo po informacijah hrvaških varnostnih organov pripeljal naslednji vlak, s katerim naj bi v Dobovo prav tako prispelo nekaj več kot 1000 tujcev, je še sporočila.

18.07: Okrog 14. ure so iz Dobove v sprejemni center v Petišovce in Dolgo vas pripeljali 296 migrantov. Po končanih postopkih evidentiranja so bili tujci nastanjeni v nastanitveni center v Gornjo Radgono.

Vseh 1525 migrantov, ki so danes v treh skupinah zapustili nastanitveni center v Gornji Radgoni, so Avstrijci sprejeli okrog 17.30, so sporočili s PU Murska Sobota in dodali, da so trenutno vsi nastanitveni in sprejemni centri na njihovem območju brez migrantov.

17.47: Ob 17. uri je bilo v nastanitvenem centru v Šentilju 1461 oseb, čez dan ga je zapustilo 3120 oseb. Okoli 800 jih je še na vstopu v Avstrijo, so sporočili s PU Maribor.

Trenutno je v nastanitveni center Šentilj najavljen prihod 6 avtobusov s 326 osebami.

Pet tujcev se je steplo, enega so pridržali, nihče pa ni bil ranjen

Policisti so okoli 15. ure v Šentilju, med zapuščanjem Slovenije na poti v Avstrijo, obravnavali kršitev javnega reda in miru, so še obvestili z mariborske policije. Pet tujcev se je med čakanjem na sprejem v Avstrijo sprlo in začelo pretepati. Takoj so intervenirali policisti, ki so zoper tri kršitelje uporabili telesno silo in sredstva za vezanje. Enega kršitelja pa so obvladali z uporabo telesne sile. Zoper kršitelje so izvedli prekrškovni postopek.

Enemu  kršitelju so odredili pridržanje in se nahaja v pridržanju, med intervencijo pa ni bil poškodovan nihče.

Cerar: Že v prihodnjih dneh bo treba intenzivirati ukrepe na meji, a to ne pomeni zaprtja meje

17.26: Vlada bo morala že v prihodnjih dneh, če se ne bo začel bistveno zmanjševati dotok migrantov, nekaj storiti glede intenziviranja ukrepov na meji, če bo treba tudi s tehničnimi ovirami, je v DZ poudaril premier Miro Cerar.

Cerar je v izjavi novinarjem ob robu seje DZ poudaril, da intenziviranje ukrepov na meji ne pomeni zaprtja meje, pač pa usmerjanje toka beguncev oz. migrantov.

Še vedno nihče ni odgovoril na vprašanje, ali Slovenija že ima žico oz. ograjo

Konkretno pa ni želel odgovoriti na vprašanje, ali Slovenija že razpolaga z ograjo oz. žico, ki bi jo lahko postavila na južni meji. Zagotovil je le, da je vlada pri tem aktivna, a gre za področje, ki ga obravnavajo pod zaupno in o tem ne more govoriti.

'Zaveze mini vrha se uresničujejo v bistveno premajhni meri'

Spomnil je tudi na zaveze bruseljskega mini vrha. Po njegovem mnenju je pomembno, da Slovenija zdaj počaka toliko dni, da ugotovi, ali se zaveze lahko v praksi izpolnijo. Da torej vidijo, ali bo morda na grško-turški meji prišlo do zaustavljanja vala beguncev, ali bodo države od Grčije do nas začele bolj učinkovito upočasnjevati val beguncev in jih zadrževati v večjem številu, je pojasnil Cerar.

Ugotavlja pa, da so se nekatere zaveze uresničile, nekatere ne. "To se delno uresničuje, a za zdaj v bistveno premajhni meri," ocenjuje predsednik vlade.

'Tudi mnogo večje države begunski krizi niso kos, tudi mi ne bomo ogli vzdržati v nedogled'

Ob tem je poudaril, da je begunska kriza dosegla takšne razsežnosti, da ji tudi mnogo večje države niso niti približno v celoti kos. To, da Slovenija zmore korektno usmerjati tok migrantov in zanje poskrbeti ter vse obvladovati brez resnih varnostnih incidentov, je uspeh, ki jim ga po Cerarjevih besedah priznavajo vsi. "A ne bomo mogli tako vzdržati v nedogled," je opozoril.

Ob tem je zavrnil očitke opozicije, da vlada s skrivnostnostjo glede nabave tehničnih sredstev skriva težave v zvezi s tem. Kot meni Cerar, tudi opozicija dobro razume, da mora vsaka država, ki se sooča z varnostnimi izzivi, določene zadeve izvajati in pripravljati v tajnosti, sicer ni mogoče ustrezno ukrepati. Sicer pa poteka tiha diplomacija Slovenije z evropskimi državami.

Tudi Cerar meni, da je treba okrepiti vlogo vojske in policije

Odzval se je tudi na mnenje predsednika republike Boruta Pahorja, ki ga je predstavil na današnji seji v DZ (vnos ob 15.33). Cerar ugotavlja, da v ključnih zadevah ni razhajanj v mnenju in delovanju vlade. Ob pozivu oz. opozorilu Pahorja pa se tudi Cerar strinja, da je treba v državi okrepiti vlogo vojske in policije oz. jima dati večjo pozornost. Ob tem je sicer predsednik vlade pritrdil ugotovitvam, da so se sredstva za vojsko najbolj zmanjšala ravno v času vlade Boruta Pahorja.

Po Cerarjevih besedah je bila posebej policija že od osamosvojitve naprej stalno v upadanju in so vse vlade dopustile, da se je razkrajala, odhajal je najboljši kader, sredstva so se zmanjševala. "Zdaj ravno naša vlada začenja to popravljati," je dodal in spomnil, da so tudi v prihodnjih dveh proračunih policiji namenili več sredstev.

17.20:  DZ na izredni seji razpravlja o predlogih dela opozicije za reševanje migrantske krize. Večji del opozicije opozarja na potrebo po učinkovitejšem zavarovanju južne meje in po spremembi azilne zakonodaje.

Koalicija: razmere zahtevne, a jih vlada obvladuje

V SMC ocenjujejo, da se je Slovenija na razmere, povezane z begunsko krizo, odzvala dobro. Po besedah vodje poslanske skupine SMC Simone Kustec Lipicer je vlada že več mesecev pred prihodom prvih migrantov pripravila ukrepe, ki jih je nato tudi izvajala. Razmere so zahtevne, a nikoli doslej niso ogrozile normalnega življenja državljank in državljanov, je izpostavila Kustec Lipicerjeva in se zavzela za konstruktivno sodelovanje tudi v prihodnje.

'Schengenska meja je padla'

Po besedah predsednika SDS Janeza Janše je evropska schengenska meja padla tako v Grčiji kot v Sloveniji. "Meja v Sloveniji je propustna kot švicarski sir," je dejal. Posvaril je, da je Avstrija bistveno prej sposobna zapreti mejo kot Slovenija, ter izrazil bojazen, da bi bili ponovno nepripravljeni na to in da bi se v le nekaj dneh znašli v neobvladljivem kaosu. Pozval je tudi k spremembi azilne zakonodaje, obenem pa opozoril, da se razmere ne bi smele izkoriščati "za pripravo na tretjo bančno luknjo".

'Pomemno je zaupanje do pristojnih in humano ravnanje z begunci'

Benedikt Kopmajer (DeSUS) je izrazil nasprotovanje zahtevam za izredne seje, ki bi bile namenjene nabiranju političnih točk, saj "smo v času, ko bi vsi morali stopiti skupaj v iskanju najboljših rešitev, predvsem pa sodelovati". Spomnil je, da si vlada tako na zakonodajni kot na operativni ravni dejavno prizadeva za blažitev migrantske krize, zato po njegovih besedah ni čas za ustvarjanje izrednih razmer, pač pa zaupanje do pristojnih in za humano ravnanje z begunci.

Bojana Muršič iz SD se je še posebej zahvalila sodelujočim na terenu, ki se "nimajo časa spraševati, kateri politični opciji pripadajo".

'Retorika o krizi vse bolj nevarna'

Po mnenju Mateja T. Vatovca iz ZL je retorika o begunski krizi v zadnjih dneh vse bolj nevarna in nedopustna. Izjave in argumenti predlagateljev so po njegovem prepričanju neresnični in vredni obsojanja ter namenjeni nabiranju "poceni političnih točk". Varnost zaradi begunskega vala po njegovem mnenju ni ogrožena. Zato tudi ni argumentov za povzročanje panike in strahu med ljudmi, je poudaril poslanec ZL in se ponovno zavzel za sprejem interventnega zakona.

'Vlada naj se pripravi na čas, ko bosta Avstrija in Nemčija omejili dotok migrantov'

Poslanec NSi Matej Tonin pa je posebej pozval vlado, naj se pripravi na čas, ko bosta Nemčija in Avstrija bistveno omejili dotok migrantov. Konflikti na Bližnjem Vzhodu namreč napovedujejo, da lahko naval migrantov s tega območja pričakujemo tudi v prihodnjih mesecih in letih. Prav tako se je zavzel za prilagoditev azilne zakonodaje zmožnostim, da se ne bi zgodilo, da bi bili slovenski državljanke in državljani v odnosu do migrantov zapostavljeni.

V javnih delih za pomoč v begunskih centrih zaposlenih že 51 oseb

16.44: Potem ko se je na javnih delih za pomoč pri obvladovanju migracijskih tokov v sredo zaposlilo prvih 15 oseb, se jih je danes do 15. ure zaposlilo še dodatnih 36, so povedali na Zavodu RS za zaposlovanje. Za petek so že pripravili pogodbe za zaposlitev 18 oseb, v ponedeljek pa jih bo pogodbe podpisalo novih 50.

V javnih delih za pomoč v begunskih centrih bo tako do ponedeljka našlo delo že skupaj 119 dolgotrajno brezposelnih. Hkrati so v teku zdravniški pregledi za ostale izbrane kandidate. Na zavodu za zaposlovanje pričakujejo, da bodo do sredine prihodnjega tedna zapolnili vseh 260 predvidenih zaposlitev.

"Glede prvih izkušenj na novo zaposlenih za zdaj nismo prejeli nobenih informacij, zato predvidevamo, da delo na terenu teče in da ni zapletov," so zapisali na zavodu. Prednost pri zaposlovanju imajo starejši od 50 let in prostovoljci, ki že opravljajo prostovoljska dela v nastanitvenih in sprejemnih centrih za begunce.

Zaposleni bodo v centrih delali 40 ur na teden, predvidoma vse dni v tednu ter v dveh ali treh izmenah. Za zdaj so predvidene zaposlitve za obdobje dveh mesecev, torej do izteka koledarskega leta, glede na pričakovane migrantske tokove pa je verjetno nadaljevanje programa tudi v prihodnjem letu.

V Snagi zaposlili še 13 oseb za čiščenje šentiljskega nastanitvenega centra

Iz mariborske Snage pa so sporočili, da so v sredo na novo zaposlili 13 oseb, ki se bodo pridružile že utečeni ekipi pri čiščenju šentiljskega nastanitvenega centra za begunce. Snaga namreč že od sredine oktobra, ko se je Slovenija soočila z drugim begunskim valom, z 22-člansko ekipo zagotavlja celodnevno čiščenje centra.

'Sindikat vojakov nepravilno tolmači dopis ministrice, vsi bodo prejeli plačilo za vso opravljeno delovno obveznost'

16.13: Sindikat vojakov Slovenije (SVS) je javno objavil dopis ministrici za obrambo (vnos ob 15.12), v katerem nepravilno in na svoj način tolmači dopis ministrice za obrambo Andreje Katič glede plačila pripadnikov Slovenske vojske (SV) pri opravljanju nalog, povezanih z reševanjem migrantske problematike, so v izjavi zapisali na obrambnem ministrstvu.

Dodali so, da bodo vsi pripadniki vojske, ki opravljajo naloge, povezane z reševanjem begunske problematike, prejeli plačilo za vso opravljeno delovno obveznost.

"Delovni čas pripadnikov se je začasno prerazporedil na način, da dnevna delovna obveznost ne presega 12 ur dnevno oziroma 56 ur tedensko. Ure iz naslova začasno prerazporejenega delovnega časa, ki presegajo mesečno delovno obveznost, pripadniki izkoristijo kot proste ure ali proste dni v šestih mesecih od nastanka. Če teh presežnih ur v šestih mesecih ne bo mogoče izkoristiti, se po tem obdobju obračunajo in izplačajo kot delo preko polnega delovnega časa (nadure). Kot nadure se obračunajo tudi ure, ko zaradi narave naloge oziroma izrednega dogodka (tj. v primerih izjemnih, nujnih in nepredvidenih nalog) dela ni bilo mogoče končati po opravljenih 12 urah dela dnevno, ter ure dela, ki presegajo 56 ur tedensko," so pojasnili.

Skladno s pogoji, v katerih pripadniki opravljajo delo, se jim poleg nadurnega dela obračunajo tudi drugi dodatki po Kolektivni pogodbi za javni sektor. To so nočni dodatek v višini 30 odstotkov, nedeljski dodatek v višini 75 odstotkov, dodatek za delo na praznik v višini 90 odstotkov, dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času v višini desetih odstotkov in dodatek za čas pripravljenosti na delo v višini 20 odstotkov, če je pripravljenost odrejena, še dodajajo na ministrstvu.

Glede dodatka za čas pripravljenosti na delo so sicer v sindikatu pojasnili, to pri njihovi plači znese 80 centov na uro. Ob tem so opozorili, da so za to plačilo pripravljeni za delo na delovnem mestu ali določenem kraju, medtem ko so vsi drugi javni uslužbenci v takšni višini plačani za pripravljenost doma, so zapisali v sindikatu.

15.55: Bruselj v gospodarski napovedi (vnos ob 12.13) ocenjuje, da bo v EU do konca leta 2017 prišlo še kar tri milijone prosilcev za azil.

Do treh milijonov je Evropska komisija prišla na osnovi trendov, ki smo jim priča letos, ko število prihodov prosilcev za azil rekordno narašča. Ti trendi naj bi se nadaljevali še do konca leta 2016, nato pa naj bi se val migrantov v letu 2017 postopoma normaliziral. Za letos komisija tako napoveduje milijon prihodov, za 2016 milijon in pol ter za leto 2017 pol milijona prihodov.

Ob predpostavki, da bodo nekatere prošnje za azil zavrnjene, Bruselj v tokratni gospodarski napovedi ocenjuje, da se bo prebivalstvo EU na račun migracij povečalo za nekje 0,4 odstotka.

Kot je danes pojasnil komisar Moscovici, naj bi rekordni migracijski tokovi evropski bruto domači proizvod do leta 2017 povečali za 0,2 ali 0,3 odstotka (vnos ob 12.13). Gospodarski učinek bo sicer po njegovih besedah odvisen zlasti od uspešnosti prizadevanj za integracijo beguncev v evropsko družbo.

Učenci in zaposleni na šentiljski šoli pomagajo beguncem

15.48: Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je obiskala šentiljsko osnovno šolo Rudolfa Maistra. Skupaj z vodstvom šole je ocenila, da pouk kljub begunski krizi, s katero so soočeni v občini, poteka nemoteno.

"Še več. Učenci in zaposleni beguncem po svojih močeh tudi pomagajo. Zaposleni kot prostovoljci, učenci pa so organizirali zbiralno akcijo," so zapisali na ministrstvu. Makovec Brenčičeva se je vsem zahvalila za njihovo pripravljenost pomagati.

V Sloveniji opoldne 1091 migrantov v šentiljskem centru, ostalih 15 v Postojni

15.47: V nastanitvenih in sprejemnih centrih po državi je bilo danes ob 12. uri po podatkih policije 1106 migrantov, od tega 1091 v šentiljskem centru in 15 v postojnskem centru. Vsi ostali centri so bili prazni. Sicer je danes do opoldneva v Slovenijo vstopilo 3374 migrantov, državo pa jih je zapustilo 5909.

Od začetka drugega begunskega vala sredi oktobra je do danes do 12. ure v Slovenijo vstopilo 149.464 migrantov, od tega samo v sredo 7693. Največ migrantov je doslej v enem dnevu vstopilo 21. oktobra, nekaj več kot 12.600.

Slovenijo pa je od 20. oktobra do danes opoldne zapustilo 135.195 migrantov, od tega samo v sredo 7818. Največ migrantov je doslej v enem dnevu odšlo iz države 22. oktobra, skoraj 10.400, kažejo podatki na spletnih straneh policije.

Pahor: Posebno pozornost je treba nameniti pretočnosti severne meje

15.33: DZ z obravnavo predloga priporočila vladi glede begunske krize nadaljuje v sredo začeto izredno sejo. V uvodu je pred poslance stopil predsednik republike Borut Pahor in dejal, da je treba posebno pozornost nameniti možnosti poostrenega nadzora na slovensko-avstrijski meji.

Opozoril je, da bi morala Slovenija v primeru zmanjšanja pretočnosti na severni meji sorazmerno poostriti tudi nadzor na južni schengenski meji, saj bi ji sicer grozila nevarnost t. i. žepa, ko bi se vanjo zateklo bistveno preveliko število migrantov.

Nujno povečanje denarja za policijo, vojsko in civilno zaščito

Pozval je k nujnemu povečanju denarja za policijo, vojsko in civilno zaščito ter k enotnosti slovenske politike. Slednja je po njegovih besedah poklicana k oblikovanju skupnega dogovora o ukrepanju, ki ga je poimenoval nacionalni načrt za prehodno reševanje migrantske krize.

Slovenija mora po Pahorjevem mnenju ugotoviti okvirno zgornjo mejo števila migrantov, ki jih lahko trajneje in primerno oskrbi, pri odločitvi pa je treba razlikovati med prosilci za azil in migranti.

Predlog priporočila 'v zvezi z neobvladljivimi razmerami na meji Slovenije s Hrvaško'

Naj Pahor svoje mnenje o begunski problematiki predstavi v DZ, so zahtevali poslanci SDS, NSi ter poslanca iz skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek in Mirjam Bon Klanjšček, podprli pa so jo tudi v vseh treh koalicijskih poslanskih skupinah.

Omenjeni opozicijski poslanci so v DZ vložili tudi predlog priporočila "v zvezi z neobvladljivimi razmerami na meji Slovenije s Hrvaško". Po besedah poslanca SDS Branka Grimsa obravnavo priporočila zahtevajo, ker menijo, da je vlada begunski val, ki je zajel Slovenijo, pričakala nepripravljena, tako z vidika ustreznega varovanja schengenske meje kot z vidika varnosti državljanov.

Zato je treba po Grimsovih besedah zagotoviti spoštovanje pravil schengna in zagotoviti ustrezne ukrepe za varnost državljanov, posebej v primeru, če bi Nemčija in Avstrija omejili sprejem migrantov.

'Slovenija mora mejo zavarovati, če ne se bo schengenska meja postavila višje'

Po besedah poslanca NSi Jerneja Vrtovca mora Slovenija postopati v skladu s schengenskimi pravili in mejo ustrezno zavarovati, če je treba tudi s tehničnimi sredstvi. "Če tega ne bo naredila, se bo schengenska meja postavila višje, to je med Slovenijo in Avstrijo, česar pa si nikakor ne moremo dovoliti," je dejal.

Vlada: Uspešno obvladujemo položaj, gre za prikazovanje v dramatični luči

V vladi pa so nasprotno prepričani, da uspešno obvladujejo položaj. Mnenje o tem je predstavil premier Miro Cerar, ki je ponovno zavrnil navedbe, da je bila vlada nepripravljena ter da sta ogrožena varnost ljudi in države. "Gre za prikazovanje v dramatični luči," je dejal.

Država po njegovi oceni begunsko krizo po zaslugi vseh, ki so vključeni vanjo, obvladuje. Ponovil je, da bodo v skladu z razvojem dogodkov ukrepe na meji stopnjevali, če bo treba tudi z ograjo. "Storili bomo vse, kar je treba, da bomo zavarovali schengensko mejo, s tem pa tudi nas in Evropo," je dodal.

15.24: Agencija ZN za begunce (UNHCR) pričakuje, da bo v prihodnjih štirih mesecih preko meje med Grčijo in Turčijo v Evropo prišlo 600.000 beguncev in migrantov. UNHCR zato prosi za dodatnih 88,5 milijona evrov, s katerimi bo pomagala oskrbeti tisoče beguncev v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji in Grčiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po ocenah UNHCR bo v te države to zimo, med novembrom letos in februarjem prihodnje leto, prihajalo okoli 5000 beguncev in migrantov dnevno, kar pomeni skupaj okoli 600.000 prihodov. Agencija ZN ocenjuje, da bo za pomoč potrebovala dodatnih 88,5 milijona evrov. Pred tem je za to zimo že zaprosila za 70 milijonov evrov, kar skupaj nanese 158,5 milijona evrov.

Zaradi slabega vremena bo trpljenje ljudi še večje

Kot so ZN opozorili v sporočilu za javnost, bo trpljenje ljudi, ki prihajajo v Grčijo in se preko Balkana prebijajo proti bogatejšemu zahodu oz. severu Evrope, zaradi slabega vremena še večje in če ne bomo pravočasno ukrepali, bodo tudi umirali.

V minulih letih, ko so migranti večinoma prihajali preko Sredozemskega morja na jug Italije, je število njihovih prihodov pozimi močno upadlo, saj je ta pot zaradi slabega vremena postala preveč nevarna. Letos, ko ljudje v Evropo večinoma prihajajo preko Grčije, UNHCR podobnega zmanjšanja prihodov ne pričakuje.

Po podatkih ZN je letos preko morja v Evropo prišlo okoli 752.000 ljudi, večinoma v Grčijo. Skoraj 3500 jih je na poti umrlo.

Sindikat nezadovoljen s plačevanjem vojakov

15.12: Sindikat vojakov Slovenije v pismu ministrici za obrambo Andreji Katič zahteva, naj se čas pripravljenosti vojakov pri obvladovanju begunske krize v skladu z evropsko direktivo šteje v delovni čas. Obljubljeno jim je bilo tudi plačilo nadur za delo preko polnega delovnega časa in ne ure za kompenziranje, navajajo v sindikatu.

Sindikat se je danes odzval na ministričin dopis načelniku generalštaba Slovenske vojske (SV), v katerem odreja način obračunavanja dela za pripadnike SV. Poleg tega pojasnjuje tudi, kako naj se obračunava delo pripadnikov SV, ki ga opravljajo na podlagi sklepov vlade za pomoč policiji in civilni zaščiti.

"Ure pripravljenosti se po zakonu o obrambi ne štejejo v delovni čas, kar je v nasprotju z evropsko direktivo," opozarjajo v sindikatu. Direktiva se v Sloveniji po njihovem opozorilu uporablja neposredno, torej ne glede na zakon o obrambi, česar pa ministrstvo za obrambo ne spoštuje.

Le dodatnih 80 centov na uro

Vojaki so po navedbah sindikata zaskrbljeni glede plačevanja pripravljenosti na delo v višini 20 odstotkov, saj to pri njihovi plači znese 80 centov na uro. Za to plačilo so na voljo delodajalcu, pripravljeni za delo na delovnem mestu ali določenem kraju, medtem ko so vsi drugi javni uslužbenci v takšni višini plačani za pripravljenost doma, so zapisali v sindikatu.

Pripadniki SV bodo v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci obravnavani neenako, saj bodo za isto delo dobili neprimerno nižje plačilo, opozarja sindikat. Vojak bo tako med prevozom od Ljubljane do Brežic prejel 80 centov na uro, drugi javni uslužbenci pa nadure v višini osem ali devet evrov in več, so še dodali.

Objavili fotografijo neznane 3-letnice

14.59: Hrvaško ministrstvo za socialne zadeve je dovolilo objavo 3-letne deklice, ki so jo po prvem begunskem valu (v začetku oktobra) odkrili v parku v Veliki Gorici v bližini Zagreba, a še vedno ne vedo, kdo je (vnos 8.59). Pristojni sklepajo, da gre za otroka begunske družine, zato bodo zdaj njeno fotografijo delili na vseh uradnih in neuradnih spletnih straneh, ki jih obiskujejo begunci, poroča hrvaški novičarski portal 24sata.

This little girl was left behind in #Croatia. Nobody knows who she is! via @24sata_HR https://t.co/i861988Bhv pic.twitter.com/zMhXIQ1K46

— Ivan Hruskovec (@ivanhruskovec) November 5, 2015

Triglav znova v reševalni akciji

14.45: Slovenska vojaška ladja Triglav danes znova sodeluje v reševalni akciji pred libijsko obalo. Kot je sporočila Slovenska vojska, Triglav sodeluje pri reševanju 200 migrantov z dveh gumijastih čolnov.

To je nova reševalna akcija ladje Triglav, potem ko je prejšnji teden prav tako pred obalo Libije uspešno rešila sto migrantov.

Ladja Triglav s 37-člansko posadko od 19. oktobra sodeluje v evropski operaciji Sophia, ki je namenjena predvsem boju proti tihotapcem z ljudmi, pa tudi reševanju migrantov in beguncev, če je to potrebno.

Vojska večino zmogljivosti namenja podpori reševanja migrantske situacije

14.40: Danes podporo policiji in civilni zaščiti pri reševanju migrantske situacije nudi okrog 630 pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske, od katerih jih 570 podpira Policijo, 60 pa jih nadaljuje s podporo Civilni zaščiti pri oskrbi migrantov, so sporočili z obrambnega ministrstva.

Nove tragedije

14.01: Pred grškim otokom Kos na meji s Turčijo se je ponoči zgodila nova nesreča čolna z begunci, pri čemer sta utonila dva otroka. Kot je sporočila policija na grškem otoku Kos, so doslej našli truplo enega otroka, medtem ko drugega, šestletnika še iščejo. Na plovilu, ki se je prevrnilo, je bilo še 14 ljudi.

13.59: Srbija in Hrvaška sta na drugi videokonferenci kontaktnih oseb za usklajevanje držav na balkanski migracijski poti v sredo obljubili vsaka še po 3000 sprejemnih mest za prebežnike. Slovenija je potrdila že dano zavezo k zagotovitvi 2000 mest in obvestila, da pričakuje 250 od 400 obljubljenih tujih policistov na terenu do sredine novembra.

Vztrajno molčijo

13.00: Vladna koalicija se je danes seznanila z aktualnimi razmerami v begunski krizi, a še vedno molči o informacijah, da je ograja oz. žica, ki jo utegnejo postaviti na južni meji, že v Sloveniji. Sta pa prvak DeSUS Karl Erjavec in vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer zatrdila, da je vlada pripravljena in tehnične ovire lahko zagotovi zelo hitro.

Nemčija letos registrirala že 758.000 prosilcev za azil

12.50: Nemčija je letos do oktobra registrirala več kot 758.000 prosilcev za azil, je danes sporočilo nemško notranje ministrstvo. Samo v oktobru je v Nemčijo prispelo rekordnih 181.000 prosilcev za azil. V septembru so jih registrirali 163.000.

Kako bodo migracije vplivale na gospodarstvo?

12.13: Vpliv rekordnih migracijskih tokov na evropsko gospodarstvo bo šibek, a pozitiven, je ocenil evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici ob predstavitvi jesenske gospodarske napovedi danes v Bruslju.

Imamo še vedno dovolj materialne pomoči za oskrbo beguncev?

11.47: Tako v Rdečem križu Slovenije (RKS) kot v Slovenski karitas imajo trenutno v skladiščih dovolj materialne pomoči za oskrbo beguncev. Tudi iz Slovenske filantropije sporočajo, da je vsaj za zdaj na voljo dovolj hrane in oblačil. Vendarle pa v vseh treh organizacijah opozarjajo, da se lahko stanje hitro spremeni.

11.29: Predsednik republike Borut Pahor je v mnenju o aktualni migrantski problematiki, ki ga je od njega zahteval državni zbor, med drugim pozval k nujnemu povečanju denarja za policijo, vojsko, pa tudi za civilno zaščito. Ob tem je v mnenju poudaril posebno pozornost verjetnemu poostrenemu nadzoru na slovensko-avstrijski meji.

V Roje prispela nova pomoč

11.00: Danes je ob 10.30 v Državni logistični center za zaščito in reševanje v Roje v Ljubljani  prispela mednarodna pomoč, ki jo je donirala nemška humanitarna organizacija ASB (Arbeiter Samariter Bund). Donacija je materialna humanitarna pomoč v obliki 10 večjih šotorov z ogrevanjem in razsvetljavo. En šotor lahko sprejme do 20 oseb. Postavili jih bodo glede na potrebe, postavljeni pa bodo na območjih sprejemnih oziroma namestitvenih  centrov po državi.

10.13: Nekaj po 8. uri je na mejni prehod Dobova prispel še en vlak iz sosednje Hrvaške, na katerm je bilo nekaj več kot 1000 oseb.

Razmere na območju PU Maribor

9.59: Danes ob 9. uri je bilo v nastanitvenem centrru v Šentilju 2520 oseb, so sporočili policisti. Trenutno najav novih prihodov nimajo. Ob 8. uri so avstrijski varnostni organi sprejeli 600 oseb.

Taborniki pozivajo k delovanju in strpnosti

9.19: Zveza tabornikov Slovenije je pripravila aktivnosti, s katerimi želi spodbuditi solidarnost, ustvariti pogoje za razmislek in miren dialog ter ponuditi možnost sodelovanja prav vsakomur, ki bi rad prispeval svoje dobro dejanje, da bi se otroci, ki so morali zapustiti svoj dom, na poti počutili malce bolje. Zato zbirajo otroške kape, šale, rokavice, nogavice in predvsem odeje. Pozivajo tudi, da se jim pridružite ob pletenju in šivanju toplih kap, šalov …

Ob tem pa taborniki želijo opozoriti tudi na to, da je strah pred nepoznanimi ljudmi neutemeljen, kakršna koli sovražna dejanja pa so nesprejemljiva. Truditi se moramo razumeti situacijo, v kateri smo se znašli vsi skupaj, in se iz nje vsak dan kaj novega naučiti, opozarjajo.

Kdo in od kod je skrivnostna 3-letnica?

8.59: Že v začetku oktobra so v parku v Veliki Gorici v bližini Zagreba odkrili deklico, staro okoli 3 leta. Pristojni so sklepali, da gre za otroka begunske družine. Nemudoma so sprožili akcijo iskanja in združitve družine. Od kod je deklica, ni jasno. Vse pa kaže, da naj bi bila iz Pakistana, saj je le na ta jezik kazala znake odzivanja.

Trenutno je v domu, vsi pa so skrajno presenečeni nad njenim obnašanjem. Ravnateljica je dejala, da je deklica za svojo starost izredno lepo vzgojena, opazili pa so tudi, da se na določene situacije odziva naučeno (nasmeh, kimanje z glavo, spoštovanje do starejših, ustrežljivost ...). Službe, ki se z njenim primerom ukvarjajo, iščejo čim več ljudi, ki bi govorili različne jezike in naglase s tega območja. Z njo se je pogovoril tudi pakistanski deček, ki je nato hrvaškim predstavnikom dejal, da je otrok očitno iz "dobre pakistanske družine", za katere je znano, da svoje otroke že od rojstva vzgajajo kot izredno spoštljive osebe. Deklica je izredno redoljubna, zna poskrbeti za svojo higieno in podobno, navajajo nekateri hrvaški mediji, ki dodajajo, da vsi vpleteni upajo, da bodo čim prej našli njeno družino. Humanitarci zdaj upajo, da bo policija dovolila objavo dekličine fotografije, katero bi lahko predstavili širši javnosti.

8.34: V Slovenijo je po podatkih policije od 16. oktobra 2015 do danes do 6. ure, vstopilo 148.316 migrantov. Slovenijo je zapustilo 129.786 oseb.

Najbolj obremenjeno je šotorišče v Šentilju.

OPOZORILO: Podatki so izključno informativne narave in ne izhajajo iz uradnih evidenc. Zakaj razlika v številu vstopov, izstopov in trenutno nameščenih po centrih? Podatke o številu oseb, ki so zapustile državo, policija vodi šele od 20. oktobra, zato je skupno število izstopajočih tujcev neprimerljivo s skupnim številom tujcev, ki so vstopili v državo (pri teh se namreč podatki vodijo že od 16. oktobra).

8.19: V spodnji fotogaleriji si lahko pogledate, kako so se ljudje včeraj pripravljali na nevarno pot od turške obale do grškega otoka:

Razmere na območju PU Murska Sobota

7.05: V nastanitvenem centru v Gornji Radgoni je trenutno nastanjenih 1229 ljudi. Tekom včerajšnjega večera in danes ponoči je bilo v nastanitveni center v Gornjo Radgono iz sprejemnega centra v Petišovcih in Dolgi vasi pripeljanih 566, iz Dobove 343 in iz Dobovca 320 oseb.

Predvidoma danes v dopoldanskem času bo iz Dobove v nastanitveni center v Gornjo Radgono pripeljanih okrog 300 migrantov. V nastanitvenem centru v Lendavi ter v sprejemnih centrih v Petišovcih in Dolgi vasi trenutno ni ljudi.

Še naprej odmeva podatek, da je v državi že bodeča žica

6.44: Prvi tovornjaki z bodečo žico so že pri nas, so včeraj poročali v oddaji 24UR. Vlada naj bi jo kupila na Madžarskem. Še ni znano, koliko žice je že v Sloveniji in koliko je bo še v prihodnjih dneh. Namenjena pa je za varovanje naše meje s Hrvaško. Žico naj bi naša vlada naročala tudi na Poljskem, a tam so čakalne dobe zelo dolge, zato je Slovenija prvo žico dala pripeljati od sosedov. Vse skupaj bo stalo več 10 milijonov evrov, denar je že zagotovljen, vlada ga je upoštevala v proračunu za prihodnje leto.

Razmere na območju PU Novo mesto

6.37: Policisti so tujce z dveh vlakov, ki so na mejni prehod Dobova prispeli okoli 20.30 in okoli polnoči, po opravljenih postopkih evidentiranja, zdravstveni in humanitarni oskrbi, z vlaki in avtobusi že pospremili proti Šentilju in Jesenicam.

Nekaj po 3. uri je v Dobovo pripeljal vlak s 1015 osebami. Na železniški postaji in v sprejemnem centru trenutno poteka njihova oskrba in evidentiranje. Tudi to skupino bodo policisti glede na logistične in nastanitvene kapacitete po zaključenih postopkih pospremili v notranjost države.

Po osmi uri bo po podatkih hrvaških varnostnih organov v Dobovo pripeljal vlak z novo skupino, nekaj več kot 1000 tujcev.

Tweets about begunci