'Uzakonja se razred zaposlenih revežev'

Vlada je zelo aktivna v predreferendumski kampanji o zakonu o malem delu. Na vprašanja državljanov o zakonu je odgovarjal celo sam minister za delo Ivan Svetlik. Vprašanja ste mu lahko zastavljali po elektronski pošti, prek telefona in na socialnih spletnih omrežjih Facebook ter Twitter.

"Zdaj imamo različne oblike dela, od redne zaposlitve za nedoločen čas, pa za določen čas, pa pogodbeno delo in zadnja skrajnost je delo na črno," je dejal minister in pojasnil, da želijo z novim zakonom občasne oblike dela spraviti v legalne okvire. Pri tem dodaja, da zakon predvideva, da je tisti, ki opravlja malo delo, vključen v pokojninsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in ima zagotovilo, da bo zaslužil štiri evre na uro. "Želimo, da se tistim, ki opravljajo malo delo, poveča varnost na trgu dela," zatrjuje. Študentsko delo pa, kot poudarja minister, zagotavlja le plačilo.

Kampanja študentskih servisov, ki študente opozarjajo, da ob sprejetju zakona o malem delu ne bodo denarja dobivali redno, saj servisi zdaj denar nakazujejo prej, kot ga nakaže delodajalec, je po njegovem mnenju neutemeljena. Pojasnil je, da bo vlada objavila razpis za posrednike malega dela. Posebej bo določeno, kako bo potekalo posredovanje in kaj vse bo moral posrednik zagotavljati delavcu.

Malo delo ne posega v pogodbeno razmerje

Minister pravi, da je avtorsko delo oz. delo po pogodbah urejeno s posebno zakonodajo, predvsem davčno. "Vemo, da so tam prispevki visoki in so višji kot v primeru malega dela, zato to ni konkurenca delu po pogodbah," trdi. Minister še dodaja, da avtorska pogodba ne daje drugih pravic kot za plačilo, malo delo pa daje že naštete pravice. Pri tem posebej poudarja, da malo delo pogodbenega dela ne spreminja. Minister je prepričan, da vsi, ki normalno in redno študirajo, omejitev ne bodo dosegli, saj jih tudi danes ne dosega 93 odstotkov tistih, ki opravljajo študentsko delo.

Študentski servisi imajo trenutno po besedah Svetlika med 13 in 15 milijonov evrov dohodkov, veliko je dobička, ki ga nato vlagajo v različne stvari. Z malim delom naj bi se strošek za posredovanje dela znižal, del tega denarja pa naj bi usmerili v štipendije. Svetlik je tudi menil, da mladi plačujejo previsoko ceno pri pridobivanju prve zaposlitve, saj trenutni podatki kažejo, da je kar tri četrtine prvih zaposlitev za določen čas.

Kaj vse se lahko zgodi, če bo zakon sprejet, je trenutno težko predvideti, zato je predvidena tudi posebna skupina, ki bo preučevala uspešnost zakona in predlagala tudi popravke, če bodo potrebni.

SMS – ZELENI: Uzakonja se kategorija zaposlenih revežev

V Stranki mladih – zeleni Evrope menijo, da zakon o malem delu grobo posega v obstoječe delavske pravice, prinaša revščino in prelaga odgovornost za gospodarsko recesijo na socialno ogrožene skupine. Prepričani so, da bo z zakonom uzakonjena kategorija zaposlenih revežev. "Zagovorniki zakona izrabljajo položaj študentov za izgovor, da se legalizira mezdno delo za 700.000 upravičencev, brezposelnih, pogodbenih delavcev, tujcev, študentov in upokojencev ter za vse tiste zaposlene, ki bodo v prihodnosti primorani delati kot mali delavci," so prepričani. Dodajajo še, da se povečuje negotovost zaposlovanja, najbolj pa naj bi bile prizadete mlade ženske.

SMS – ZELENI zato predlagajo, da se uredi obstoječe študentsko delo. Predlagajo uvedbo enotne evidence vpisa vseh študentov v izobraževalne ustanove v Sloveniji in predlagajo večjo vlogo zavoda za zaposlovanje pri posredovanju dela. Menijo tudi, da je treba izboljšati nadzor nad namensko porabo denarja iz naslova študentskega dela.

Volivke in volivci bodo o referendumu glasovali v nedeljo, od danes do četrtka pa je omogočeno tudi predčasno glasovanje. Zakon o malem delu je bil v državnem zboru sprejet konec lanskega oktobra.