Število migrantov, ki je danes vstopilo v Slovenijo, se že tretji dan giblje izpod dnevnega povprečja drugega begunskega vala, vendar naj bi se v prihodnjih dneh število prihodov znova povečalo. Kot je povedal zunanji minister Karl Erjavec, naj bi že v prihodnjih dneh v Slovenijo prispelo od 20.000 do 30.000 migrantov. Tudi zato se je danes na seji sestala vlada.
Po maratonski seji so sporočili, da so pripravili dodatne nujne ukrepe za obvladovanje migracijskih tokov, vključno z ukrepi za varovanje schengenske meje. Premier Miro Cerar po seji vlade ni dajal izjav. Po neuradnih, a zanesljivih informacijah 24UR ZVEČER pa se je vlada odločila za postavitev ograje v naslednjih dneh. Jutri naj bi o tem tudi uradno obvestila države Evropske unije. Tako bo to, kar smo pred tedni videli na madžarski meji, že v nekaj dneh resničnost tudi pri nas. 120 kilometrov žičnate ograje naj bi namreč že bilo v Sloveniji, postavljati pa jo lahko začnejo takoj, ko bodo zbrali dovolj dovoljenj lastnikov zemljišč, na katerih bo stala.
Dogajanje smo tudi danes spremljali V ŽIVO.
21.31: Predsednik vlade Miro Cerar bo imel verjetno v torek okoli poldneva novinarsko konferenco, na kateri bo javnosti pojasnil podrobnosti, je po seji novinarjem povedal predsednik SD in kmetijski minister Dejan Židan.
21.23: "Neuradno: Padla je politična odločitev: Ograja bo". To je na Twitterju sporočila novinarka 24UR Suzana Perman.
21.07: Vlada je pripravila dodatne nujne ukrepe za obvladovanje migracijskih tokov, vključno z ukrepi za varovanje schengenske meje, so sporočili po maratonski seji.
Na vladi pravijo, da so se seznanili o pričakovanem povečanem pritoku beguncev po t.i. balkanski poti ter hkratni možnosti, da bosta Nemčija in Avstrija začeli ožiti njihovo sprejemanje.
Na podlagi teh informacij je vlada ocenila, da obstaja resna verjetnost, da se bo Slovenija v kratkem morala soočiti z težko obvladljivim številom beguncev oz. migrantov, kar lahko vodi v humanitarno izjemno zaostrene razmere. Še toliko težje posledice lahko nastopijo v prihajajočem zimskem času in ob omejenih kapacitetah, ki jih lahko Slovenija ponudi za ustrezno zavetišče ljudem na poti, so sporočili.
Notranji ministri za vzpostavitev središč za obravnavo beguncev vzdolž balkanske migracijske poti
20.51: EU načrtuje vzpostavitev središč za obravnavo beguncev vzdolž balkanske migracijske poti, tudi v državah Zahodnega Balkana, je v Bruslju povedal luksemburški minister za migracije Jean Asselborn, ki je vodil izredno zasedanje notranjih ministrov o begunski krizi. "Vedeti moramo, kdo trka na naša vrata," je poudaril Luksemburžan.
Notranji ministri so se zavzeli za znatno krepitev prizadevanj za znatno povečanje sprejemnih zmogljivosti. V Sloveniji je sprejemnih zmogljivosti 7.000, zavezala pa se je k zagotovitvi še dodatnih 2.000.
Ministri so pozvali tudi, naj vse članice prispevajo k pospešitvi izvajanja načrta premestitve beguncev znotraj unije. Članice naj bi do 16. novembra sporočile zmogljivosti za premestitev ter imenovale osebi za zvezo z Italijo in Grčijo.
Ministri so se zavezali tudi k bistvenemu izboljšanju izvajanja postopkov vračanja nezakonitih migrantov. Zavzeli so se tudi k čimprejšnji pripravi skupne informacijske strategije za prosilce za azil, migrante in tihotapce z migranti, s ciljem odvračanja migrantov od nevarnega potovanja.
Ministri so tudi pozvali Evropsko komisijo, naj zagotovi praktične rezultate glede vračanja v bilateralnih dialogih z Afganistanom, Marokom, Nigerijo, Pakistanom, Tunizijo in Turčijo.
Prav tako so ponovili potrebo po zagotavljanju ustreznega nadzora na zunanjih mejah, tudi v sodelovanju z evropsko agencijo za zunanje meje, po potrebi tudi s Frontexovimi silami za hitro posredovanje na zunanji meji.
20.28: V Egejskem morju pri grškem otoku Lezbos so prestregli več sto migrantov, ki so bili na luksuzni jahti na poti od turške obale. Luksuzno jahto je nato obalna straža preusmerila do obale Conia na Lezbosu, kjer so pripadniki obalne straže in nevladni reševalci migrantom pomagali pri izkrcanju. Vsakega potnika naj bi pot od Turčije do Grčije na tej luksuzni križarski sicer stala okoli 3.000 evrov.
Notranja ministrica: Uporaba tehničnih sredstev je legitimen korak
20.20: Uporaba tehničnih sredstev na meji je legitimen korak, podlage zanj so tako v schengenskem zakoniku kot v slovenski zakonodaji, je v Bruslju izpostavila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar.
Slovenska notranja ministrica je sicer danes na izrednem zasedanju v Bruslju kolege obvestila o razmerah v Sloveniji, ki je pod velikim migracijskim pritiskom, zelo nesorazmernim glede na velikost države.
Kolegom je tudi povedala, da odkrito pričakuje, da bo EU napela vse sile za varovanje schengenskega prostora. Edini način za zagotovitev nadzorovanega toka je po njenih besedah preko varovanja schengenske meje.
Ograjo bi lahko postavili v nekaj dneh
19.35: Po poročanju 24UR pristojni na južni meji zbirajo soglasja tamkajšnjih lastnikov obmejnih zemljišč, posebej na zeleni meji od Dobove do Zavrča, kjer je možno prečkati mejo peš in kjer je v bližini avtocesta in železnice.
Neuradno se v skladiščih Morsa nahaja 120 kilometrov ograje, glavnina so žičnati koluti, do 10 kilometrov pa je tudi 4-metrskih stebrov z mrežo. Ograjo bi lahko postavili v nekaj dneh, sploh ker so nam dobavitelji Madžari pripravljeni pomagati.
Neuradno naj bi s strani Avstrije, posebej pa Nemčije dobili jasno sporočilo, da če ne bomo na schengenski meji zaustavili migranstkega toka, se lahko ta premakne višje na sever, torej na Karavanke. V tem primeru bi Slovenija padla med balkanske države, kjer bi obstalo na tisoče migrantov.
Kabineti predsednikov vlad Evropske unije naj bi potihem celo razmišljali, da bi začasno suspendirali Grčijo iz schengenskega sistema, so še poročali v oddaji 24UR.
19.06: Tehnična sredstva za zavarovanje meje so pripravljena, potrebna je samo politična odločitev, je povedala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar v Bruslju. Na vprašanje, ali bo odločitev sprejeta danes na seji vlade, je odgovorila: "Mislim, da bi se znalo zgoditi. Težko pa rečem, saj je to odvisno tudi od ostalih partnerjev."
Odločitev je po njenih besedah odvisna od ocene stanja in od ukrepov sosednjih držav, saj je Slovenija vpeta v verigo in ni sama na balkanski migracijski poti.
Okoliščina, na katero mora biti Slovenija kot majhna država z omejenimi zmogljivostmi še posebej pozorna, je krepitev migracijskega tok, je še izpostavila ministrica.
Sprejemni in nastanitveni centri prazni
18.49: Po podatkih policije so bili vsi sprejemni in nastanitveni centri za begunce ob 18. uri prazni. 14 migrantov je le v Centru za tujce v Postojni, kjer pa so nastanjeni prosilci za azil in kjer se število že nekaj dni skoraj ne spreminja.
18.11: Danes zjutraj je bilo v nastanitvenem centru v Gornji Radgoni 632 migrantov. Okrog 9. ure je iz Dobove prispelo še 542 migrantov. Vseh 1.174 migrantov, ki so danes v dveh skupinah (ob 9. in 13. uri) zapustili nastanitveni center v Gornji Radgoni so okoli 14. ure sprejeli v Avstriji, je sporočila tiskovna predstavnica PU Murska Sobota Suzana Rauš.
V sprejemnih in nastanitvenih centrih na območju PU Murska Sobota trenutno ni migrantov.
V pismu Pahorju kritično do njegovih besed o begunski krizi
17.00: Na predsednika republike Boruta Pahorja po njegovem četrtkovem nagovoru v DZ 15 organizacij in skupin ter več kot 160 posameznikov naslavlja pismo, v katerem njegove besede ob begunski krizi ocenjujejo kot nevredne državnika. Slovenija lahko po njihovem mnenju svoje moči usmeri v zmanjšanje trpljenja, ki so mu podvrženi begunci na balkanski poti.
Podpisniki so kritični do predsednikovih besed v nagovoru državnega zbora, ko je dejal: "Za nobeno ceno se meja najbolj povezanega dela EU ne sme premakniti z naše južne meje na Karavanke. To je državni interes strateškega značaja."
"Takšna izjava, ki podpira med slovensko politiko razširjene pozive k zaprtju meje in njeni militarizaciji, piše scenarij za strahovit zločin. Zločin nad nemočnimi ljudmi, ki bežijo pred vojnim, ekonomskim in socialnim opustošenjem in tudi zločin nad demokracijo in humanostjo slovenske družbe," so zapisali v pismu.
Neuradno: žičnata ograja že v Sloveniji
17.03: Po neuradnih podatkih Slovenija že ima 120 kilometrov žičnate ograje. Kupila jo je na Madžarskem, ker je bila na Poljskem predolga čakalna vrsta, Madžari pa so pripravljeni tudi pomagati pri njenem postavljanju. Prostojni že pridobivajo soglasja lastnikov zemljišč, so poročali v 24UR POPOLDNE.
Na Norveškem in Švedskem nov porast prihoda beguncev
16.59: Iz Švedske in Norveške danes poročajo, da so v minulem tednu zabeležili nov rekorden prihod beguncev. Število vloženih prošenj za azil je v teh skandinavskih državah narasel predvsem na račun večjega števila ljudi iz Afganistana.
Po podatkih švedske agencije za migracije so od 2. novembra do nedelje zabeležili 10.201 novo prošnjo za azil. Na Norveškem je medtem direktorat za migracije danes sporočil, da so v minulem tednu zabeležili 2452 prošnji za azil.
V Šentilju trenutno 585 migrantov
16.53: Danes zjutraj je bilo v nastanitvenem centru v Šentilju 1.090 migrantov, do 10. ure so avstrijski varnostni organi sprejeli vse. Sprejeli so tudi nadaljnjih 1.025 migrantov, ki so ob 12. uri prispeli z vlakom iz Dobove, je sporočil Franc Virtič s PU Maribor.
V nastanitvenem centru Šentilj je trenutno 585 migrantov, ki so prispeli z vlakom iz Dobove.
Sprejemna centra Središče ob Dravi in Gruškovje sta prazna.
Opozorila na primere sovražnega govora na spletnih družbenih omrežjih
16.47: Svet za odziv na sovražni govor opozarja na primere sovražnega govora na spletnih družbenih omrežjih, ki je v zadnjem času naperjen proti migrantom oziroma beguncem.
Med drugim so več pobud za odziv prejeli na več javnih skupin na družbenem omrežju Facebook. Pri skupinah Radikalna Ljubljana, Slovenija Zavaruj Meje in Slovenska milica gre za javne Facebook strani, ki so vzniknile ob prihodu beguncev v Slovenijo, ugotavljajo.
Pod pretvezo ohranjanja miru in lastne kulture pa so se na teh straneh širile skrajne oblike sovražnega govora, uperjenega zoper begunce, pravijo. "Obravnavani so bili skrajno ponižujoče kot kulturno in mentalno zaostali, celo kot divje živali, katerih cilj naj bi bil genocid nad evropskimi narodi," je svet zapisal za eno od teh strani.
Svet ugotavlja, da javne Facebook skupine delujejo kot neke vrste neformalne organizacije oziroma povezave posameznikov, ki delujejo v smislu podporništva z všečki. Ena od omenjenih jih ima več kot 18.000.
Kot posebej zaskrbljujoč označuje svet med drugim tudi primer medija Glas Trebnje, "ki v številnih objavah na svojih Twitter in Facebook profilih širi in spodbuja sovražnost do različnih manjšinskih in ranljivih skupin, med katerimi so najbolj izpostavljeni Romi, v zadnjem času pa begunci".
Vse politične akterje in mnenjske voditelje ob tem pozivajo, da jasno obsodijo sovražni govor do beguncev, hkrati pa pozivajo tudi k prijavi sovražnega govora policiji.
Svet za odziv na sovražni govor je bil ustanovljen v okviru projekta Z (od)govorom nad sovražni govor. Deluje kot samostojno in neodvisno telo. Za opredelitev sovražnega govora uporabljajo definicijo Sveta Evrope, ki ga označuje kot vsako obliko izražanja, ki širi, razpihuje, spodbuja ali opravičuje rasno sovraštvo, ksenofobijo, antisemitizem ali druge oblike sovraštva, ki temeljijo na nestrpnosti. Kot pojasnjujejo, upoštevajo tudi slovensko zakonodajo in ustavne določbe.
PREBERITE ŠE: Spletna stran ZLOvenija in odzivi nanjo dokazujejo, da je pobuda avtorjev dosegla svoj namen, pravi varuhinja človekovih pravic.
Erjavec: Pričakujemo od 20.000 do 30.000 migrantov
16.36: Predsednik SD in minister za kmetijstvo Dejan Židan je spomnil na trditve vlade, da se zaveda svoje odgovornosti, to je odgovornosti za zagotovitev nadzorovanega prihoda beguncev na slovensko ozemlje. To ni le dolžnost Slovenije do same države, pač pa tudi dolžnost Slovenije kot mejnega schengenskega območja, je poudaril Židan in dodal, da bodo ukrepe pač prilagajali trenutnim razmeram.
16.18: V sredo ali najpozneje četrtek lahko pričakujemo od 20.000 do 30.000 migrantov, je pred sejo vlade pojasnil zunanji minister Karl Erjavec. Zato je po njegovih besedah prav, da vlada pregleda položaj in ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bo vse delovalo normalno. Ali bodo odločili o postavitvi tehničnih ukrepov, je stvar ocene, pravi Erjavec.
"Smo pa odgovorni, da zagotovimo, da bo vse potekalo tako, da bo varnost migrantov in državljanov zagotovljena, zato danes seja vlade," je poudaril Erjavec.
Slovenskim policistom pomaga 150 kolegov iz tujine
16.04: Pri nadzoru schengenske meje slovenskim policistom ta hip pomaga 150 kolegov iz tujine, med njimi je tudi 52 madžarskih policistov, ki sta jih na mejnem prehodu Dolga vas danes sprejela madžarska veleposlanica v Sloveniji Edit Szilagyine Bartofi in direktor Policijske uprave (PU) Murska Sobota Damir Ivančič.
Ob tem sta poudarila, da gre za pomembno nalogo in krepitev policijskega sodelovanja, tuji policisti pa imajo enaka pooblastila kot slovenski, vendar pa jih lahko izvajajo le ob navzočnosti slovenskega kolega. Na območju PU Murska Sobota bo ostalo 32 madžarskih policistov, ostali pa bodo pomagali kolegom na območju PU Maribor.
Avstrijski policisti, ki so nastanjeni na območju PU Maribor, in policisti iz Nemčije, ki so na območju PU Novo mesto, stroške nastanitve in prehrane krijejo sami, med delom pa jim hrano zagotovi policija.
Z Madžarsko, Latvijo, Litvo, Slovaško, Češko in Estonijo pa je Slovenija sklenila dogovor, po katerem stroške namestitve in prehrane pokrije Slovenija iz evropskih sredstev, policistom iz teh držav pa bosta pri opravljanju nalog zagotovljeni tudi medicinska oskrba ter gorivo za službena vozila.
Vlada o gradivih v zvezi z begunsko problematiko
15.39: Vladna ekipa se sestaja na redni seji, na kateri bo razpravljala o gradivih v zvezi z begunsko problematiko, neuradno pa tudi o izhodiščih za obisk ministrstva za zunanje zadeve v Rimu in na Dunaju. Glavna tema Erjavčevega obiska bo migrantska kriza.
Migrantska kriza bo tudi glavna tema delovnih obiskov zunanjega ministra Karla Erjavca v Italiji in Avstriji. V torek se bo odpravil v Rim, kjer se bo srečal z italijanskim kolegom Paolom Gentilonijem, sestal pa se bo še s predstavniki Svetega sedeža. V sredo ga bo na Dunaju sprejel avstrijski kolega Sebastian Kurz.
Györkös Žnidarjeva: Slovenija v tem trenutku še varuje schengensko mejo, kolikor ji okoliščine dopuščajo
15.31: Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar pričakuje od EU dodatno pomoč s finančnimi sredstvi in policisti za varovanje schengenske meje.
Moje ključno sporočilo danes bo, da Slovenija v tem trenutku še varuje schengensko mejo, kolikor ji okoliščine dopuščajo. Prihaja do masovnega in na trenutke tudi nasilnega prehoda državne meje, evropska pravila niso prilagojena razmeram, je odgovorila ministrica na vprašanje, koliko časa lahko Slovenija še varuje schengensko mejo brez tehničnih ovir.
Zato ministrica danes pričakuje potrditev Evropske komisije, da Slovenija ravna, kot je pravilno in mogoče. Pričakuje tudi poglobitev pomoči Sloveniji pri varovanju schengenske meje. Če se to ne bo zgodilo, pa pričakuje pojasnila Evropske komisije, kako naprej, je poudarila Györkös Žnidarjeva ob prihodu na izredni sestanek ministrov o begunski krizi.
Hrvaški 16,43 milijona evrov za obvladovanje prihoda beguncev
15.00: Evropska komisija bo Hrvaški namenila 16,43 milijona evrov nujne pomoči za lažje obvladovanje množičnega prihoda migrantov in za izboljšanje stanja na terenu, so sporočili iz Bruslja. Sredstva bodo namenjena okrepitvi števila policijskega osebja na hrvaško-srbski meji in izboljšanju razmer v začasnih nastanitvenih centrih.
Evropska komisija je sicer prejšnji teden odobrila 10,17 milijona evrov nujne pomoči Sloveniji pri soočanju z izjemnimi migracijskimi tokovi.
Sirski otroci brez šolanja
12.50: Več kot 400.000 sirskih otrok v Turčiji ne obiskuje šole, vzrok za to pa je največkrat finančna stiska, v danes objavljenem poročilu ugotavlja organizacija Human Rights Watch. Kot ocenjuje, bi lahko slabe razmere, ki ne omogočajo niti šolanja otrok, še več sirskih beguncev prisilile v beg v Evropo ali pa celo v vrnitev v Sirijo. Po ocenah agencije ZN za begunce (UNHCR) skupno v Siriji in drugih državah v šolo ne hodi skoraj tri milijone sirskih otrok, medtem ko je bila pred izbruhom vojne v Siriji vključenost tamkajšnjih otrok v osnovno šolanje skoraj 100-odstotna. Od izbruha vojne marca 2011 je državo zapustilo že več kot štiri milijone Sircev, okoli četrt milijona naj bi bilo ubitih.
11.15: V Dobovi trenutno ni migrantov, naslednji vlak z okoli 1000 prebežniki pa naj bi s Hrvaške v Dobovo pripeljal okrog 11.30. V Šentilju je trenutno nastanjenih 590 migrantov.
'Raje ostanite v Nemčiji'
10.55 "Če ima človek v Nemčiji nad glavo streho, je bolje, da ostane tam, namesto, da prihaja k nam, kjer strehe ne moremo več garantirati," beguncem sporoča švedska finančna ministrica Magdalena Andersson. Letos država računa na 190.000 priseljencev, ki jim, kot pravijo oblasti, ne morejo več zagotavljati zavetja.
Kot poroča nemški Handelsblatt, pa je mogoče spremembo retorike razumeti tudi v luči spreminjanja javnega mnenja. Če je bila država do beguncev doslej zelo odprta, so po zadnjem navadu desni populisti zbrali že skoraj 20-odstotno podporo in postajajo tretja največja politična moč v državi. Medtem je v zadnjem času prišlo tudi do požiga več zatočišč, kamor so nameravali namestiti begunce.
Na grškem Lezbosu, ki je vstopna točka številnih beguncev, pa se je medtem pojavil letak, ki bi naj begunce odvračal od ideje, da se odpravijo na Švedsko. Na njem že v naslovu piše, da na Švedskem "ni denarja, ni služb in ni domov". Podpisana pa je stranka Švedskih demokratov in Državljani Švedske. Letak beguncem tudi "obljublja", da bodo v državi že kmalu prepovedali vse vrste pokrival in zakol za halal meso. Medtem ko je letak razjezil številne Švede, ki ne delijo odklonilnega mnenja, spet drugi menijo, da država pod težo begunskega vala že kleca.
Refugee flyer made false claims about Sweden: https://t.co/4FXgYP6DBG pic.twitter.com/MaMtbQTDbu
— The Local Sweden (@TheLocalSweden) November 8, 2015
Prihaja nova skupina tujih policistov
9.45: Od začetka drugega begunskega vala sredi oktobra do danes je v Slovenijo vstopilo 165.333 migrantov, od tega v nedeljo 1065. V nastanitvenih in sprejemnih centrih je bil ob 6. uri 2801 migrant, največ na Šentilju in v Dobovi. Slovenijo je po podatkih policije od 20. oktobra zapustilo 150.299 migrantov.
9.02: Včeraj sta iz Dobove preko Jesenic v Avstrijo evidentirane migrante prepeljala dva izredna potniška vlaka, po eden dopoldan in zvečer. Prepeljanih je bilo 1.080 migrantov. Danes pa je bilo preko Jesenic v Avstrijo z izrednim vlakom že prepeljanih 539 evidentiranih migrantov, so sporočili s PU Kranj.
7.25: Zaradi zagotavljanja varnosti v povezavi s povečanimi nedovoljenimi migracijami na naših mejah, so evropske policije v Slovenijo napotile del svojih policistov, ki bodo slovenskim nudili pomoč pri opravljanju varnostnih nalog. Danes opoldne bo na mejni prehod Dolga vas prispelo
50 madžarskih policistov.
6.45: S PU Murska Sobota so sporočili, da je bilo včeraj zvečer iz Dobove v sprejemna centra v Petišovce in Dolgo vas pripeljanih 632 migrantov, ki so trenutno nastanjeni v nastanitvenem centru v Gornji Radgoni.
Na poti iz Dobove v nastanitveni center v Gornjo Radgono pa je trenutno 10 avtobusov z okrog 500 migranti. V nastanitvenem centru v Lendavi in v sprejemnih centrih v Petišovcih in v Dolgi vasi trenutno ni migrantov.
Notranji ministri bodo iskali rešitve
6.30: Notranji ministri EU se bodo danes v Bruslju sestali na izrednem zasedanju o begunski krizi, ki bo most med mini vrhom EU in Balkana konec oktobra ter neformalnim vrhom EU ta teden v Valletti. Ministri bodo zlasti pregledali izvajanje odločitev, sprejetih v minulih mesecih. Slovenijo bo zastopala ministrica Vesna Györkös Žnidar.
V ospredju pozornosti bo načrt za premestitev 160.000 beguncev znotraj unije v pomoč državam, ki se soočajo z največjim številom prosilcev za azil.
V okviru tega načrta so članice doslej premestile le 135 ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, od tega 105 iz Italije, 30 pa iz Grčije.
Na izrednem zasedanju je tako pričakovati poziv članicam, naj okrepijo prizadevanja za učinkovito izvajanje načrta premestitve beguncev znotraj unije.
Eno ključnih vprašanj, ki se jih bodo danes lotili ministri, bo, kaj storiti z begunci ali migranti, ki zavračajo registracijo in premestitev v določeno državo.
Evropska zakonodaja omogoča uporabo prisilnih ukrepov, v skrajnem primeru tudi zadržanje migrantov, dokler je to potrebno za končanje postopkov.
EU načrtuje tudi posebno komunikacijsko strategijo, s katero bi temeljito pojasnila, kdo je v članicah unije upravičen do azila, in tako zajezila nezakonite migracije. Ministri bodo razpravljali tudi o nizu drugih perečih vprašanj, na primer finančni pomoči tretjim državam in mednarodnim organizacijam, krepitvi zunanjih mej ter sodelovanju s Turčijo.
