Volišča so se najprej, že v četrtek odprla v Veliki Britaniji, kjer so volili kljub brexitu, in na Nizozemskem. V petek so volili Irci in Čehi, včeraj so volitve potekale na Malti, Slovaškem, v Latviji in na francoskih čezmorskih ozemljih, v preostalih državah, tudi Sloveniji, pa danes.
Evropejci so tokrat množično odšli na volišča
Pregled volilne udeležbe po Evropi razkriva, da so se volivci odzvali pozivu, naj pridejo na volišča in glasujejo na "prelomnih, odločilnih volitvah". Če kot volilno udeležbo štejemo 27 držav članic, kolikor jih bo v povezavi ostalo po odhodu Velike Britanije, je z okoli 51 odstotki volilna udeležba tokrat najboljša po letu 1994.
Precej višjo udeležbo kot pred petimi leti na primer tokrat beležijo v Nemčiji, Franciji, Španiji, na Madžarskem ... Med drugim na Slovaškem, kjer je bila volilna udeležba leta 2014 zgolj 13-odstotna, tokrat naj bi volila okoli petina volivcev.
Tudi pri nas je bila volilna nekoliko višja kot pred petimi leti. Po zadnjih podatkih, ki pa še niso dokončni, je namreč na volišča prišlo 25,45 odstotka volivcev, največ v volilni enoti Ljubljana Center, najmanj pa volilni enoti Maribor. Med posameznimi okraji izstopa Koper 1, kjer je volilo kar 53,34 odstotka. Okraj z najnižjo udeležbo pa je Šmarje pri Jelšah (15,72 odstotka).
Kako so se volitve razpletle pri nas?
Zmagovalka Evropskih volitev v Sloveniji je skupna lista SDS in SLS (26,48 odstotka glasov), ki je osvojila tri poslanske mandate. Po dva mandata sta osvojili SD (18,57) in LMŠ (15,61), enega pa NSi (11,1). Izidi so še delni in neuradni.
Na evropski ravni pa so rezultati prinesli izgube za sredino, pridobili so zeleni, pa tudi skrajna desnica in evroskeptiki.
Kako razplet komentira slovenska politika?
Janez Janša, prvak SDS, ki je v sodelovanju z SLS zmagovalka teh volitev, je izrazil zadovoljstvo z razpletom volitev. Poudaril je, da v Bruselj pošiljajo ljudi, ki se znajo boriti za slovenske interese.
"Imeli smo kampanjo, ki je bila evropsko usmerjena, ki se ni ukvarjala z drugimi," je dejal prvak LMŠ Marjan Šarec, ki je z dvema evropskima poslancema zelo zadovoljen.
Z rezultatom so zadovoljni tudi v SD. Tanja Fajon, pred katero je nov mandat, je ocenila, da se je delo na terenu očitno obrestovalo, kot je še dejala, pa želi, da bi lahko "v evropskem parlamentu naredili progresivno večino in uresničili spremembe, ki si jih želimo".
NSi bo odslej imela eno evropsko poslanko, Ljudmilo Novak, Bruselj pa zapušča Lojze Peterle. "Ne znam igrati na orglice, znam pa veliko pozitivnega povedati o Sloveniji. Po tem me bodo gotovo poznali v Evropskem parlamentu," je dejala nekdanja prva dama NSi.
Levici preboj v EP ni uspel. V stranki nas tem niso skrivali razočaranja. "Jutri je nov dan, nadaljevali bomo z vsemi projekti, ki jih imamo zastavljene," je potem, ko so bili znani rezultati, dejal koordinator stranke Luka Mesec.
Pred vrati EP je ostala tudi SAB. Alenka Bratušek je ob tem dejala, da "so ponosni na Angeliko Mlinar in na rezultat, ki so ga naredili".
V Bruselj se ne bo vrnil niti Igor Šoltes, ki je tokrat kandidiral za stranko DeSUS. Predsednik stranke Karl Erjavec kljub temu meni, da rezultat ni slab.
Kaj volitve prinašajo na evropski ravni?
Na evropski ravni pa so rezultati prinesli izgube za sredino, pridobili so zeleni, pa tudi skrajna desnica in evroskeptiki.
V Evropskem parlamentu bo še naprej najmočnejša desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), ki naj bi dobila 178 od 751 sedežev ali 39 sedežev manj.
Drugi bodo bodo spet socialdemokrati (S&D), ti naj bi imeli 152 sedežev ali 35 manj.
Okoli 40 več naj bi jih poslej imeli liberalci (Alde), skupaj 108. Veselijo se tudi Zeleni, ki jim projekcije napovedujejo 67 sedežev ali 15 sedežev več, kot jih imajo sedaj.
Zmerno evroskeptični Evropski konservativci in reformisti (ECR) naj bi dobili 61 sedežev, ali 15 manj.
Se pa precej boljši rezultat obeta skrajno desni koaliciji, Evropi narodov in svobode (ENF), ki naj bi dobila 55 sedežev, kar je 18 več, kot jih ima sedaj. Krepi se tudi evroskeptična skupina Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD), ki naj bi dobila 12 sedežev več, kot jih ima sedaj, in sicer 53, napovedi povzema STA.
Slabši rezultat, in sicer za 13 sedežev, napoveduje prva projekcija evropski levici (GUE/NGL), ki naj bi imela v novem parlamentarnem mandatu 39 poslancev.
Kako uspešne so bile populistične stranke?
Največje vprašanje pred volitvami je bilo najbrž - kako uspešne bodo najbolj razvpite nacionalistične in evroskeptične stranke.
Nekoliko slabši rezultat od pričakovanega so osvojili avstrijski svobodnjaki, ki jim je nekaj glasov odnesla afera Ibiza, ki je pokopala kariero njihovega zdaj že nekdanjega šefa, državo pa čakajo predčasne volitve.
V Nemčiji je skrajno desna AfD sicer izboljšala rezultat iz leta 2014, a poslabšala izid z državnozborskih volitev leta 2017. Nekateri nemški analitiki že govorijo, da so nemški volivci AfD namenili zaušnico, bogato pa so nagradili Zelene.
V Franciji je Marine Le Pen premagala stranko predsednika Emmanuela Macrona.
Na Madžarskem je prepričljivo zmagal Orbanov Fidesz z okoli 56 odstotki glasov.
V Italiji pa se je z Ligo zmage veselil populist Matteo Salvini.
Težavna nova koalicija?
Analitik Marko Lovec je za POP TV in STA dejal, da zdaj nove-stare evropske sile čaka oblikovanje koalicije. Koalicija EPP in S&D izgubila večino, a imata še vedno večino skupaj z Alde, ki naj bi imel vključno z Macronovo stranko 102 poslanca. "To je najverjetnejša koalicija, ampak bo zelo težavna, ker EPP ne bo želela pustiti nekomu drugemu, da bi predlagal predsednika komisije," je povedal Lovec.
"Volitve so poraz statusa quo ali pa poraz prve moderne politične delitve na levico in desnico - na stranke, ki ščitijo delo, in stranke, ki zagovarjajo kapital," je še poudaril Lovec.
KOMENTARJI (594)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.