Institucionalna oskrba, oskrba na domu oziroma družinskega člana in denarni prejemek. Prav tako je v vse te oblike, razen institucionalne, vključena tudi pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba. To so ključni poudarki zakona o dolgotrajni oskrbi.
Cveto Uršič, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pravi, da predlog zakona ne ruši sedanjega, obstoječega sistema, ampak ga preoblikuje v nek nov, celovit sistem.
"To sploh ni zakon," pa odgovarja Biserka Marolt Meden. "Dobro je napisan samo uvod, torej cilji in načela. Nedvomno zakon nujno potrebujemo, vendar ne takega, kot je v branju v DZ," je ostra. "Pripomb je toliko, da bi jih lahko naštevala deset minut," pravi sogovornica, ki je vseeno izpostavila ključne: slaba opredelitev nadzora, enako velja za kakovost storitev, ni zagotovljena javna mreža in predvsem – ni urejeno sistemsko financiranje. Pa čeprav ne gre za malo denarja – leta 2025 naj bi za dolgotrajno oskrbo potrebovali kar 750 milijonov.
"Takšno sprenevedanje, da sprejmeš nek zakon, ki nič ne ureja, ker bo to uredil nek zakon čez tri ali štiri leta, je to norčevanje iz vseh, ki se trudimo, da bi dali pripombe in imeli dober zakon," pravi Marolt Medenova. Na drugi strani tudi Uršič priznava, da gre za začasno rešitev. "Z zakonom bo zagotovljeno financiranje do 2025, v vmesnem času pa mora biti sprejet poseben zakon o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo."
In kje bodo v tem vmesnem času dobili na stotine milijonov? "Del sredstev se bo prenesel iz zdajšnjega pokojninskega zavarovanja, del iz zdravstvenega zavarovanja, razliko bo kril državni proračun," pravi državni sekretar in obljublja, da bodo v nadaljevanju prisluhnili številnim pripombam.
Temu Biserka Marolt Meden ne verjame. "Ne verjamemo tem obljubam, da resno nameravajo zakon izboljšati do sprejemanja. Kajti to je dobesedno misija nemogoče, tako slabega zakona ne moreš popravit." Najbolje bi ga bilo, končuje Marolt Medenova, enostavno napisati na novo.
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.