V zadnjih 24 urah ponekod polovica običajnih majskih padavin

Največ padavin je v zadnjih 24 urah zapadlo na severovzhodu Slovenije, in sicer okoli 50 litrov na kvadratni meter, podobna količina je zapadla tudi v Črnomlju. To je približno polovica običajnih mesečnih padavin za maj, je povedal meteorolog Blaž Šter z Agencije RS za okolje (Arso). 

"To pomeni, da je bil to res koncentriran padavinski dogodek, ki je povzročil, lahko bi rekli, skoraj hudourniški odtok, tudi na tistih rekah, ki sicer ne veljajo za hudourniške," pa je pojasnil hidrolog z Arsa Janez Polajnar.

Zlasti na vzhodnem delu Slovenije so intenzivne padavine v torek nastale šele popoldne, po 16. uri, ko je padlo več kot 30 ali 40 litrov dežja na kvadratni meter na že razmočeno zemljino, kar je tam povzročilo dodatne težave.

Po večjem naraščanju rek minulo noč trenutno v severovzhodni Sloveniji še poplavljajo reke v spodnjih tokovih, zlasti Ščavnica in Pesnica, vendar se v zgodnjem toku njihov pretok že zmanjšuje in upadajo. Tudi Dravinja že upada. Narašča še Mura, ki je ponoči narasla na tisoč kubičnih metrov na sekundo v Gornji Radgoni, ta visokovodni val pa se bo čez dan pomikal proti hrvaški meji.

Hidrološke razmere se bodo danes počasi umirjale, nekaj težav lahko pričakujemo zlasti na iztoku Ščavnice v že visoko Muro, in tudi Ledave v Muro. Tam lahko pride do določenega zastajanja vode, a hidrologi zaenkrat večjih težav na teh območjih ne pričakujejo.

Na jugu Slovenije v spodnjem toku še narašča Krka, ki bo čez dan dosegla tudi največji pretok, predvidoma okoli 330 kubičnih metrov na sekundo. To pomeni, da se bo približala naseljem, a zaenkrat kaže, da v naselja ne bo vstopila, je dejal Polajnar. Upada tudi Kolpa v srednjem in zgornjem toku.

"Vsaj še do petka pričakujemo pojavljanje ploh, tudi v soboto bo kakšna nevihta na območju vzhodne Slovenije in tudi drugod. Te padavine naj načelno ne bi več bistveno vplivale na odtočne razmere, reke bodo upadale. Lahko pa seveda podaljšajo nevarnost proženja zemeljskih plazov," je opozoril Polajnar.

Voda, ki je sedaj v zemljini, se le počasi izteka in še kar nekaj časa bo trajalo, preden bo povsem iztekla. Tako da dodatne padavine v prihodnjih dneh, ki bodo zelo lokalne, krajevne, lahko predstavljajo določeno nevarnost, a vendar Polajnar ne pričakuje, da bi se hidrološke razmere v prihodnjih dneh znova zelo zaostrile.

Nekaj več sonca bo v soboto

Danes bo oblačno, občasno bo v notranjosti še rahlo deževalo. Oblačno bo tudi v četrtek, a po večini suho. V petek se bodo popoldne in zvečer pojavljale posamezne krajevne plohe. V soboto pa bo nekaj več sonca, a bodo mogoče krajevne plohe. Bo pa topleje, napovedujejo meteorologi.

Geološki zavod: Tudi v prihodnjih dneh nujno potrebna previdnost

Zaradi reliefne razgibanosti in geološke sestave je Slovenija na splošno zelo podvržena pojavom zemeljskih plazov. Informativne karte kažejo, da to velja kar za tretjino slovenskega ozemlja, je pojasnila raziskovalka na Geološkem zavodu Slovenije Tina Peternel, ki se ukvarja s področjem zemeljskih plazov.

Tako številnih pojavov zemeljskih plazov v kratkem času, kot smo jim priča zadnje dni, sicer ni bilo že nekaj let. Nazadnje so jih po Sloveniji po podatkih sogovornice v večjem številu zabeležili v letih 2014, 2012 in 2007. Zemeljski plazovi so prav v vzhodnem delu države najpogostejši. Na tem območju gre večinoma za pojave manjšega obsega, medtem ko je obsežnejšim in bolj ogrožajočim plazovom bolj podvržen predalpski in alpski svet Slovenije.

Tako med največje spadajo plaz Stože, ki se je v Logu pod Mangartom sprožil 17. novembra 2000, pri tem pa je umrlo sedem domačinov, ter Slano blato nad Lokavcem in plaz nad naseljem Koroška Bela.

Sicer pa so bile po besedah sogovornice zadnje obilne in tudi dolgotrajne padavine eden od glavnih sprožitvenih dejavnikov, da je prišlo predvsem na območju vzhodne Slovenije do tako številnih zemeljskih plazov. Medtem ko se glavni razlog za pojav plazov skriva v reliefni zgradbi in geološki pestrosti tega območja, je dodala.

Prebivalci naj bodo pozorni

Prebivalci naj bodo pozorni, če se v okolici objektov pojavijo razpoke, če kje začne zastajati voda, znaki nevarnosti proženja plazov so lahko tudi posedanje cest, škarp ali dvorišč. Pozorni naj bodo tudi, če se pojavijo razpoke ali kakršne koli druge spremembe na objektih.

Če prebivalci zaznajo kakršnekoli spremembe, morajo o tem obvestiti pristojne službe, ki po potrebi izvedejo interventne ukrepe, začasno zaščitijo območje in preprečijo dodaten dotok vode v plazino. Nato je potrebno izvesti sanacijske ukrepe, ki pa morajo biti, kot poudarja sogovornica, določeni s strani strokovnjakov, to je gradbenikov in geologov, ukrepe pa je potrebno izvesti projektno in sistematsko.

Znano je, da sanacije zemeljskih plazov finančno zelo bremenijo občinske proračune, na kar so danes vnovič opozorili pri Združenju občin Slovenije. Kot je pojasnila strokovnjakinja za plazove, je sanacija posameznega plazu odvisna od obsega plazu in ogroženosti.

Če se plazovi zgodijo nekje v naravi, kjer ne ogrožajo infrastrukture ali objektov, se lahko pusti "naravo, da gre svojo pot", sicer pa je sanacijski ukrep vezan na to, kaj ogroža. Zato so pomembni preventivni ukrepi, da tudi kot posamezniki pri posegih v okolje upoštevamo nasvete strokovnjakov, je še povedala Tina Peternel.