
Kovič in Škof sta potrdila, da je imel nekdanji državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Boris Šuštar terjatev do podjetja Start oz. Stanislava Droljca. Selanova pa je v kratkem pričanju med drugim pojasnila, da ni bila prisotna pri nobenem pogovoru glede financ, ki naj bi jih imeli obtoženi in njen mož.
Kovič je pojasnil, da Šuštarja pozna od leta 1995, ko je na predlog podjetja Start prišel v Slovenijavino kot prokurist. Na vprašanje Šuštarjevega zagovornika o tem, ali mu je znano, da je imel Šuštar kakšne terjatve do Droljca oz. Starta, je pojasnil, da zelo verjetno, čeprav konkretno sam s tem ni bil seznanjen. Med drugim je Kovič povedal tudi, da sta mu zaradi vzajemnih terjatev med Slovenijavinom, Startom in Selda Packom, direktor katerega je Selan, Šuštar in Droljc predlagala podpis asignacijske pogodbe, s katero bi določili plačilo terjatev, vendar je ni bil pripravljen skleniti. Odgovoril je tudi na vprašanje, ali mu je Selan kdaj rekel, da Šuštar in Droljc od njega zahtevata podkupnino. Povedal je, da tega od Selana ni slišal, da pa naj bi omenjena od Selana zahtevala določen znesek za posle, ki so jih opravili skupaj. Kovič pa se ni mogel spomniti, ali mu je Selan kdaj rekel, da Šuštar in Droljc od njega zahtevata določeno vsoto denarja zaradi nepovratnih sredstev, ki jih je njegovemu podjetju Selda Pack namenilo gospodarsko ministrstvo. Možno pa se mu je zdelo, čeprav se tega natančno ne spomni, da je Selanu kdaj rekel, naj da Šuštarju in Droljcu nekaj denarja iz svojega žepa, da bosta dala mir, je na vprašanje sodnice še pojasnil Kovič.
Tudi Milan Škof je potrdil, da je imel Šuštar terjatev do podjetja Start, pojasnil pa je še, da je imelo omenjeno podjetje terjatev do Selda Packa oz. Selana. Poleg tega je Škof potrdil, da naj bi obstajal dogovor, po katerem naj bi se Šuštarjeva terjatev do Starta "zaprla" z neposrednim plačilom Selda Packa Borisu Šuštarju. Slednji je s podjetjem Start sicer sodeloval približno eno leto, pogodba o poslovnem sodelovanju med Startom in Selda Packom pa tudi po Šuštarjevi aretaciji ni bila prekinjena, saj takšna listina sploh ni obstajala. Po Škofovem pojasnilu so namreč z dolgoletnimi partnerji sodelovali tudi na podlagi ustnih dogovorov, kar je običajna praksa.