Krašovec pravi, da je nedolžen, tožilec zahteva zaporno kazen

Nekdanji ekonom mariborske nadškofije in upokojeni duhovnik Mirko Krašovec je v današnjem sklepnem govoru na celjskem okrožnem sodišču povedal, da je obtožnica zoper njega v zadevi Betnava zgrajena na konstruktu. Zato je v govoru, ki je napisan na kar 114 straneh, sodišču predlagal, da ga oprosti obtožbe.

Tožilec Stanislav Pintar, ki Krašovcu očita dve kaznivi dejanji naklepnega napeljevanja k poslovni goljufiji na škodo EU, je na zadnji obravnavi predlagal štiriletno zaporno kazen. Če bo senat Krašovca, ki mu predseduje sodnica Romana Gradič, spoznal za krivega, mu grozi do osem let zapora.

Krašovec, ki pravi, da je v celotni zadevi grešni kozel in zato krivde ne priznava, je med govorom dejal, da je dokazni postopek potrdil, da obtožnica ne temelji na preverjenih dejstvih, temveč na krivem pričanju in pristranskem pristopu tožilca.

Po njegovi oceni sta krivo pričala nekdanja direktorica družbe Betnava Dragica Marinič in nekdanji šef mariborske nadškofijske službe za investicije in vzdrževanje Anton Ekart. Krašovec meni, da sta Mariničeva in Ekart želela zaporedje dogodkov zamegliti z mešanjem dogodkov iz različnih obdobij.

Mariničeva in Ekart sta po njegovih besedah spreminjala svoje izjave, da bi zmanjšala lastno krivdo. Zato sta zanj to neverodostojni priči. Krašovčev zagovornik Velimir Cugmas pa je v zaključnih besedah poudaril, da Krašovec ni storil očitanega kaznivega dejanja.

Ker je Krašovec pripravil obsežen sklepni govor in ga danes do 16. ure ni mogel prebrati v celoti, bo z branjem nadaljeval 18. in 19. decembra.

Po navedbah Pintarja so medtem priče med sojenjem potrdile aktivno vlogo Krašovca pri obnovi dvorca Betnava. Po njegovi oceni je Krašovec zlorabil zaupanje in spoštovanje Mariničeve in Ekarta.

Mariničeva, ki je kaznivo dejanje priznala, je bila obsojena pogojno na 23-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let, Ekart, ki je prav tako priznal krivdo, pa je bil obsojen pogojno na 10-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let.

Krivdo v zadevi Betnava je priznala tudi nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak, ki se je s tožilstvom pogodila za petletno zaporno kazen.

Prikazovali naj bi fiktivne račune

Prenova dvorca Betnava se je začela leta 2008, ko je nadškofija predala stavbno pravico podjetju Betnava, ki ga je ustanovilo šest njenih duhovnikov. Vanj so nato s poroštvom takratnega nadškofa Franca Krambergerja vložili čez dva milijona evrov, ki so jih dobili na banki.

S tem denarjem so zatem zaprosili in prišli do 1,7 milijona evrov evropskih sredstev. Vendar se je izkazalo, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena, zato je mariborska nadškofija kasneje ta denar vrnila.

Po navedbah tožilstva so vodilni v družbi Vegrad odredili in izdelali lažne poslovne listine (gradbene situacije in račune za neizvedena dela) ter v sodelovanju z vodilnimi v Betnavi lažno izkazovali izvršitev plačil po teh računih in situacijah (s fiktivnimi kreditnimi pogodbami in večkratnim vzajemnim nakazovanjem sredstev med tekočimi računi). Pozneje so te gradbene situacije ter dokazila o plačilih z lažno vsebino uporabili kot podlago zahtevku za izplačilo sredstev EU.

Tako so gospodarsko ministrstvo preslepili, da je izplačalo 1,77 milijona evrov, pri čemer so bila sredstva na zahtevo ministrstva po enem letu vrnjena. Sočasno naj bi vodilni v Vegradu z goljufijo pridobili protipravno korist v višini 1,7 milijona evrov.