V Vzajemni zadovoljni

Namen sprejete novele je preprečiti že začete postopke zdravstvene zavarovalnice Vzajemna za preoblikovanje v delniško družbo. Zaradi časovnega zamika pri sprejemanju zakona pa je DZ rok za izvedbo volitev zastopnikov v skupščino Vzajemne podaljšal do 1. julija. Sprejemanje zakona so spremljali poslovniški zapleti, zaradi katerih so sejo zapustili poslanci LDS in SNS.

Preoblikovanje le s privolitvijo zavarovancev

Novela med drugim določa preoblikovanje statuta in pravilnika o volitvah zastopnikov v skupščino zdravstvene zavarovalnice Vzajemna ter volitve zastopnikov do 1. julija letos. Vlada je z njo želela preprečiti preoblikovanje Vzajemne v delniško družbo na način, kot je predviden s strani Vzajemne, in ki bi pomenil oškodovanje več kot 20 odstotkov vseh zavarovancev te zavarovalnice. Zato je predvidela poseben zakon, po katerem bi se lahko Vzajemna v prihodnje preoblikovala v delniško družbo, vendar le s privolitvijo njenih zavarovancev. V roku enega leta tako novela predvideva tudi sprejetje posebnega zakona za preoblikovanje Vzajemne, pri čemer bodo imeli zavarovanci Vzajemne možnost odločanja o preoblikovanju.

Državni zbor je novelo zakona obravnaval že na januarski izredni seji. Ker pa je poslanska skupina SNS - ki je sicer vložila tudi svojo novelo zdravstvenega zakona - dala pobudo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma glede predvidenega preoblikovanja Vzajemne, DZ vladne novele januarja na izrednem zasedanju ni mogel sprejeti.

Vladno novelo so na januarskem izrednem zasedanju podprli v vseh poslanskih skupinah z izjemo SNS, saj so strinjali z argumenti vlade, ki je kot cilj zakona navajala zaščito zavarovancev. Poslanke in poslanci so na nadaljevanju izredne seje nato sklenili, da pobudo SNS posredujejo v presojo ustavnemu sodišču. Ustavnemu sodišču je DZ še predlagal, naj zadrži izvajanje predpisov, ki določajo možnost preoblikovanja zdravstvene zavarovalnice Vzajemna v delniško družbo. To je v začetku marca odločilo, da bi z odložitvijo sprejetja in uveljavitve novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju lahko nastale protiustavne posledice.

Poslanke in poslanci so zaradi časovnega zamika zakonsko novelo popravili z dopolnilom. Rok za preoblikovanje statuta in sprejetje pravilnika o volitvah se je namreč po prvotnem predlogu iztekel že 1. marca, rok za volitve pa je bil predviden za 1. maj. Na predlog koalicijskih poslanskih skupin je DZ tako rok za preoblikovanje statuta in pravilnika o volitvah kot tudi za volitve podaljšal do 1. julija.

Poslovniški zapleti: LDS in SNS zapustila sejo

Sprejemanje zakonske novele so spremljali poslovniški zapleti. Poslovnik namreč določa, da se lahko dopolnila v tretji obravnavi vlagajo le na tiste člene, ki so bili v drugi obravnavi amandmirani, torej so ostali odprti. V primeru novele zdravstvenega zakona pa so bili vsi členi zaprti, zato po mnenju opozicijskih poslancev ni bilo možnosti za odločanje o dopolnilih. Vodja zakonodajno-pravne službe Miroslav Mozetič pa je pojasnil, da poslovnik dopušča tudi izjeme, in sicer tedaj, ko gre za prehodne in končne določbe. Člen, ki določa roke, pa je po svoji vsebini prehodna določba, saj določa aktivnosti in roke za uskladitev z zakonom.

S tem se niso strinjali predvsem poslanci SNS pa tudi poslanci LDS. Predsednik DZ France Cukjati je po enournem premoru poslancem pojasnil, da se je odločil za nadaljevanje obravnave zakona, saj ima DZ zaradi odločitve ustavnega sodišča dolžnost, da prepreči nastanek škodljivih posledic, ki bi nastale z odložitvijo zakona. Poslanci LDS so se nato odločil, da zaradi dopolnil, ki niso vloženi v skladu s poslovnikom, zapustijo sejo, pozneje pa so se jim pridružili še poslanci SNS.

V Vzajemni pozdravili odločitev

Vzajemna je pozdravila odločitev državnega zbora, saj, kot pravijo v Vzajemni, je preoblikovanje nujno za nadaljnji razvoj zavarovalnice. Glede določb novele, ki se nanašajo na oblikovanje skupščine, v Vzajemni želijo, da bi ministrstvo za zdravje čim prej pripravilo "tolmačenje zapletenih in premalo natančnih zakonskih zahtev". Ministrstvo naj nato Vzajemni posreduje jasna izhodišča ter razlage, kaj se glede izvedbe volitev v skupščino pričakuje od Vzajemne.

V Vzajemni so namreč ob dosedanjih tolmačenjih zakonodaje večkrat naleteli na neodobravanje s strani ministrstva in Agencije za zavarovalni nadzor, zato so glede volitev v skupščino že konec preteklega leta ministrstvo zaprosili za dodatna pojasnila, ki bi Vzajemni omogočila pripravo ustreznih sprememb statuta in pravilnika o volitvah. Menijo, da je ministrstvo edini pravi naslov za njegovo tolmačenje, in zato bodo volitve v skupščino izvedli v skladu z jasnimi navodili, ki jih bo pripravilo.