Temperature zadnjih dni že presegajo prijetnih 28 stopinj Celzija in tako bo tudi ta konec tedna. Današnji dan pa ne bo prav prijeten na vseh koncih države. Na severozahodu bodo popoldne lahko nastale posamezne plohe ali nevihte, drugod pa bo precej jasno. Že jutri se bo sonce razbohotilo nad vso državo. Čez dan bo sicer pihal zmeren do močan jugozahodni veter, najnižje jutranje temperature pa bodo od 13 do 18, ob morju okoli 20, najvišje dnevne pa od 28 do 34 stopinj Celzija.
V nedeljo bo pretežno jasno in vroče. V ponedeljek bo tudi še sončno in vroče, predvsem v severni Sloveniji bodo popoldne ali zvečer krajevne nevihte.
Kakor koli, vreme nam bo ta konec tedna naklonjeno in številni se bodo odpravili na morje, spet drugi pa si bodo ohladitev privoščili kar ob domačem jezeru ali v bližnji reki. Tako kot vsako leto se bodo tudi letos številne slovenske reke, jezera in ribniki spremenili v priložnostna kopališča. Potrebno je opozoriti, da so tako imenovana 'divja kopališča' brez upravljavcev in reševalcev iz vode, zato se tam kopamo na lastno odgovornost.

Na Agenciji RS za okolje (Arso) so zato pripravili zloženko o kopalnih vodah in varnem kopanju. Kot so zapisali, imamo v Sloveniji na rekah, jezerih in morju 48 odsekov, kjer se kopalci že tradicionalno zbirajo v večjem številu. ''To so kopalne vode, ki so lahko naravno kopališče z upravljavcem ali pa kopalno območje. Kopalne vode označujejo informacijske table, kjer so navedeni podatki o mikrobiološki kakovosti kopalne vode. Ta se redno spremlja med kopalno sezono, ki ob morju traja od 1. junija do 15. septembra, na celinskih vodah pa od 15. junija do 31. avgusta.''
Najbolj priljubljena kopalna območja in naravna kopališča
Na Goriškem in Primorskem so določena kopalna območja na morju ter na rekah Idrijca, Soča in Nadiža, na Gorenjskem na Bohinjskem in Blejskem jezeru, na Dolenjskem in v Beli krajini pa na rekah Kolpa in Krka.
Naravna kopališča z upravljavcem najdemo na Blejskem jezeru, Šobčevem bajerju in morju. Za varnost kopalcev skrbijo usposobljeni reševalci iz vode, območje kopališča pa je vidno označeno, vodne površine, namenjene kopanju, pa so ograjene. Urejeni so dostopi v vodo in iz nje, sanitarije, prostor za prvo pomoč in za reševalca iz vode.
Kopanje na 'divjih kopališčih' pa lahko prinese tudi nekaj nevšečnosti. Kopanje v onesnaženi vodi lahko namreč povzroči okužbe prebavil, dihal in kože, zato se po kopanju priporoča prhanje. Sicer pa je prva in osnovna zahteva za varno kopanje dobro znanje plavanja. Voda je lahko tudi izredno nevarna, zato nikakor ne smemo podcenjevati njene moči in precenjevati svojih sposobnosti. Pomembno je, da se zavedamo različnih nevarnosti, ki prežijo na nas. Zelo nevarni so vodni vrtinci, močni tokovi, brzice, nenadni zavoji in hitri prehodi na nepregledna ter nevarna mesta.

Previdnost ni odveč niti pri hoji ob vodi, še zlasti če so bregovi strmi, in pri izvajanju različnih adrenalinskih športnih dejavnosti.
Kako ukrepamo, če se znajdemo v težavah
Modro zastavo podeljuje Društvo za okoljsko vzgojo Evrope v Sloveniji (DOVES) vsako leto tistim kopališčem in marinam, ki izpolnjujejo predpisana merila glede okoljske vzgoje, obveščanja, kakovosti kopalne vode, varnosti ter okoljskega menedžmenta.
Če se znajdemo v težavah, se odzovemo mirno, preudarno in razsodno. Če opazimo, da se nekdo utaplja ali mu grozi neposredna nevarnost utopitve, mu pomagamo po svojih močeh in sposobnostih. Če je le mogoče, utapljajočega rešujemo z obale ali pa si pomagamo z različnimi pripomočki. Utapljajočemu vržemo vrv, palico ali kos obleke in ga poskušamo odvleči do obale. Če sami ne moremo pomagati, ne da bi pri tem ogrozili lastno varnost ali varnost drugih, takoj pokličemo pomoč in obvestimo Center za obveščanje na telefonsko številko 112 oziroma policijo na telefonsko številko 113.
Za lastno varnost lahko največ storimo sami!
• Ne hodimo v vodo, če se počutimo slabo, s polnim ali praznim želodcem in pod vplivom alkohola.
• Pred kopanjem preverimo temperaturo in globino vode. Premrzla voda lahko povzroči krč, skok v plitvo vodo pa je lahko usoden.
• Nikoli ne plavamo sami; od obale se ne oddaljimo več kot je dovoljeno.
• Ob nenadnem poslabšanju vremena gremo čim prej iz vode.
• Na urejenih kopališčih upoštevamo kopališki red in oznake z opozorili za kopalce.
• Ob obali otrok nikoli ne puščamo brez nadzora. Tudi če so v plitvi vodi, jih moramo neprestano opazovati.
• Ob brezskrbnem kopanju ne smemo pozabiti niti na osebno imetje, saj se na kopališčih lahko pojavijo priložnostni tatovi.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.