Pester prehod fronte: nevihte, nalivi s točo in sneg

Po vremensko zelo enoličnem oktobru je vreme na začetku novembra postalo bolj razgibano. Vzrok za tak razvoj vremena je temperaturni kontrast med hladnejšo zahodno in občutno toplejšo vzhodno polovico Evrope. Na meji med obema zračnima masama nastajajo cikloni, ki se pomikajo tudi nad Slovenijo ter nam prinašajo oblake in dež, v gore pa obilico snega.

Fronta, ki nas je dosegla ponoči, je poskrbela za pestro vremensko dogajanje. Na Primorskem so nastajale tudi nevihte. Najmočnejša med njimi, ki se je okoli pete ure zjutraj razvila na Goriškem, je postregla z močnejšim nalivom in drobno točo. V nekaj minutah so bile ceste pobeljene, rastline pa potolčene.

Znižana meja sneženja na območju Julijskih Alp

Dotok nekoliko hladnejšega zraka, močnejše padavine in odsotnost vetra v spodnjih plasteh ozračja so mejo sneženja na območju Julijskih Alp spustile vse do višjeležečih dolin, medtem ko je drugod po Sloveniji snežilo le do nadmorske višine okoli 1700 metrov. Gre za pojav t. i. znižane meje sneženja, ko lahko v zaprtih alpskih dolinah sneži bistveno nižje kot v bližnji okolici. Intenzivne padavine potiskajo mejo sneženja vse nižje, saj taljenje snežink v plasti s pozitivno temperaturo ohlaja zrak, reliefna zaprtost alpskih dolin pa omogoča, da ohlajenega zraka ne nadomesti spet toplejši zrak iz okolice.

Ponoči je snežilo v Zgornjesavski dolini, vendar se je sneg zaradi tople podlage in temperature malo nad ničlo sproti talil. Povsem drugače je v gorah. Na območju Vršiča je od včerajšnjega popoldneva zapadlo okoli 30 centimetrov snega. Prometno-informacijski center opozarja voznike, da je cesta Kranjska Gora–Vršič–Bovec prevozna le za osebna vozila z verigami. Za zmanjšano vidljivost poleg padavin na nekaterih odsekih skrbi tudi megla v pasovih.

Nevarnost snežnih plazov

V visokogorju Julijskih Alp je v le nekaj dneh zapadlo več kot meter snega. Na naši najvišji uradni meteorološki postaji na Kredarici so ob sedmi uri zjutraj izmerili 120 centimetrov debelo snežno odejo, na Kaninu pa le deset centimetrov manj. Veter je na izpostavljenih legah sneg prenašal v zamete, zato se je nevarnost snežnih plazov povečala. Po podatkih Agencije za okolje je ta nad nadmorsko višino 2000 metrov zmerna, druge stopnje na petstopenjski lestvici. V nedeljo in ponedeljek se bo novi sneg nekoliko sesedel in nevarnost plazov se bo postopno zmanjšala.

Padavine bodo povsod ponehale

Vremenska fronta je že zapustila Slovenijo, prav tako tudi središče ciklona, ki se je pomaknilo na severno stran Alp. Zračni tlak na južni strani Alp se je nekoliko zvišal, kar tudi nam prinaša prehodno izboljšanje vremena.

Manjša padavinska območja bodo nad Slovenijo vztrajala še dopoldne. Do sredine dneva bo dež povsod ponehal. Oblačnost se bo redčila in vse bolj umikala sončnim žarkom. Bolj oblačno bo ostalo na severu. V večjem delu Slovenije bomo popoldne izmerili od 12 do 14 stopinj Celzija, še kakšna več bo na Primorskem. Veliko bolj skromna bo temperatura v višjeležečih alpskih dolinah, kjer bo 7 stopinj Celzija.

Kakšno vreme nas čaka v prihodnjih dneh?

Jutri se bo čez Hrvaško pomikalo novo padavinsko območje, ki bonekoliko oplazilo tudi naše kraje. Nedeljsko dopoldne bo tako na vzhodu oblačno, možen bo rahel dež. Drugod bo suho, na zahodu tudi precej sončno vreme. Popoldne bo povsod vsaj nekaj sonca. Zjutraj pričakujemo okoli pet, čez dan deset, na Primorskem pa 15 stopinj Celzija.

Martinov ponedeljek se bo marsikje po nižinah začel z meglo ali nizko oblačnostjo, na Primorskem in v višjih legah pa bo sončno. Dopoldne se bo megla postopno razkrajala, se bo pa pooblačilo v višjih plasteh ozračja. Na zahodu bo pozno popoldne in zvečer že rahlo deževalo, dež pa se bo v noči na torek počasi širil proti vzhodu. Večjih temperaturnih sprememb ne bo.

Sledijo oblačni in mokri dnevi. Do kam se bo spustila meja sneženja?

V torek se bo ob spuščanju nove zaloge hladnega zraka prek nižjih predelov zahodnih Alp nad Sredozemljem poglobil ciklon, ki se bo nato v sredo približal našim krajem, še en ciklon pa nas bo predvidoma dosegel proti koncu tedna.

Od torka naprej se bodo tako vrstili deževni dnevi z zelo malo ali nič sonca. Ker bo meja med toplejšim in občutno hladnejšim zrakom vseskozi valovila v bližini naših krajev, bodo padavine kar izdatne. V gorah bo tako zapadlo še veliko snega, vsaj občasno bo snežilo tudi v višjeležečih alpskih dolinah. Drugod po državi je natančna višina meje sneženja še pod vprašajem. Vse bo odvisno od tega, kako daleč proti jugu in vzhodu bo segel t. i. klin hladnega zraka. V primeru ugodnega scenarija se bo meja sneženja v drugi polovici tedna spustila na okoli 500 metrov nadmorske višine, lahko pa bo ostala tudi precej višje.