Nagrajenca Ilma Rakusa in Karel-Markus Gauss sta sicer že pred dogodkom tradicionalno posadila lipi. Predsednik Društva slovenskih pisateljev Vlado Žabot je v svojem govoru med drugim posvaril pred pretirano instrumentalizacijo kulture, kateri se na podlagi obrazložitev nagrad uspešno upirata tudi letošnja lavreata.
Glasbeni program v vileniški jami je oblikovala skladateljica Karmina Šilec s svojim zadnjim zborovskim projektom Kebataola, pesmi pa sta prebirala gosta festivala Cvetka Lipuš in Jim Mcgarrah. Podelitve se je med drugimi udeležil tudi minister za kulturo Vasko Simoniti.
Nagrajenca Ilma Rakusa in Karl-Markus Gauss sta v svojih zahvalnih govorih uvodoma opomnila na družinske in duhovne vezi, ki ju bližajo s Slovenijo. Predvsem duhovne so po njunih besedah postale še močnejše prav zaradi festivala Vilenica oziroma ljudi, ki so ga sooustvarjali.
"Tukaj sem na mah našla združene pomembne topose svojega življenja: književnost, Srednjo Evropo in Kras. Priznati moram, da sem se počutila kot riba v vodi: obdana sem bila s somišljeniki in z raznolikostjo jezikov, ki sem jih skoraj vse obvladala. Pogosto se je madžarščina izkazala kot najboljši esperanto, angleščina pa je komaj igrala kakšno vlogo. In s kakšnim zanosom se je razpravljalo!" je v svojem zahvalnem govoru dejala Ilma Rakusa.
Karl-Markus Gauss je v svojem zahvalnem govoru v pletenju vezi s Slovenijo opomnil predvsem na avstrijskega intelektualca in "slovenofila" Ludwiga Hartingerja, zvestega spremljevalca vileniških srečanj, kateremu so sledili številni drugi Slovenci, "melanholični pisatelji", "humanistični gostilničarji", in "obupano duhoviti intelektualci", za katere je dejal, da so se mu v svoji z odkritim gnevom začinjeni naklonjenosti do lastne dežele zdeli hudo avstrijski.
