V okvir zniževanja proračunskih obremenitev sodi zakon o ukinitvi pravice do regresa za letni dopust za leto 1998, s katerim je zakonodajalec pravico do regresa ukinil za poslance, funkcionarje v državnih organih in organih lokalnih skupnosti, sodnike, sodnike za prekrške, državne tožilce, državne pravobranilce in njihove pomočnike, za družbenega pravobranilca in njegove namestnike, direktorje oz. poslovodne delavce in druge delavce z individualnimi pogodbami v javnih zavodih in javnih podjetjih. Do regresa tudi ne bodo upravičeni direktorji oz. poslovodni delavci agencij, skladov, bank in družb, ki so v večinski lasti lokalnih skupnosti ali države oz. katerih ustanovitelj je lokalna skupnost ali država. Za pravno osebo, ki bi izplačala regres, je predvidena denarna kazen v višini najmanj milijon tolarjev, za odgovorno osebo pravne osebe oziroma državnega organa ali organa lokalne skupnosti pa denarno kazen v višini najmanj 200.000 tolarjev.
Novela zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov je med drugim poenotila višino dnevnic v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih ter odpravnine ob odhodu v pokoj. Največja razlika med gospodarstvom in negospodarskimi dejavnostmi so bile doslej pri dnevnicah za službena potovanja v državi, saj je v skladu s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo dnevnica znašala 3500 tolarjev, v negospodarskih dejavnostih pa 6387 tolarjev. Višina povračil stroškov v zvezi z delom je odslej izenačena z višino, določeno s splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti oz. z uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek. Odslej bodo dnevnice za službena potovanja v državi za vse znašale največ 3500 tolarjev za potovanje nad 12 ur. Odpravnina ob odhodu v pokoj pa bo lahko izplačana v višini trikratnega zneska povprečne plače v državi.
Po zakonu o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic se bo ta davek plačeval po stopnji 2% od davčne osnove, prinesel pa naj bi nekaj več kot 7 milijard tolarjev novih proračunskih prihodkov. Z obdavčenjem dela bančnih sredstev, ki niso usmerjena h gospodarstvu in prebivalstvu, se poskuša preusmeriti banke in hranilnice k večjemu plasiranju tolarskih sredstev v realni sektor in s tem posredno tudi k znižanju obrestne marže. To je davek na neposredovanje virov sredstev bank v plasmaje realnemu sektorju in prebivalstvu. Davčna obveznost je po tem zakonu ugotovljeni davek, zmanjšan za plačani davek od dobička pravnih oseb, vendar največ v višini dobička, ugotovljenega pred obdavčitvijo izkazov uspeha davčnega zavezanca. To pomeni, da zavezanci ne bodo plačali davka po predlogu tega zakona, če imajo izkazano izgubo v svojih komercialnih izkazih uspeha.
Novela zakona o obrambi bo v okviru varčevalnih ukrepov uveljavila restriktivnejša merila za določanje delovnih mest z beneficirano delovno dobo. V skladu s sprejetimi rešitvami bo 809 zaposlenih na obrambnem ministrstvu izgubilo pravico do benificirane delovne dobe. Število upravičencev se bo tako s sedanjih 4.473 zmanjšalo na 3.628. S tem naj bi država v enem letu privarčevala približno 150 milijonov tolarjev. S sprejetimi rešitvami bodo do zavarovalne dobe s povečanjem upravičeni le določeni pripadniki Slovenske vojske, Centra vojaških šol in Obveščevalno varnostne službe.
Novela zakona o notranjih zadevah je beneficirano delovno dobo oziroma institut zavarovalne dobe s povečanjem omejila zgolj na najožjo skupino zaposlenih, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela. Pravico do beneficirane delovne dobe je med zaposlenimi na področju notranjih zadev doslej lahko uveljavljalo 6863 delavcev, z vnešenimi zakonskimi spremembami pa bo to možnost izgubilo od 1600 do 2000 delavcev.
