V veljavi velik del umikov soglasij zdravnikov za nadurno delo

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides stavka od 15. januarja. Po več pogajalskih sejah z vladno stranjo, ki bistvenega napredka niso prinesle, je glavni stavkovni odbor Fidesa 30. januarja soglasno sprejel sklep, da vodstvom zdravstvenih zavodov predajo preklice soglasij za nadurno delo.

V Fidesu so večkrat ocenili, da se je za umik soglasja odločila več kot polovica vseh zdravnikov. Na ministrstvu za zdravje pa so pred dnevi navedli, da je v bolnišnicah soglasja umaknilo približno 30, v zdravstvenih domovih pa okoli 20 odstotkov zdravnikov.

Zdravniki bodo po uveljavitvi umikov soglasij delali največ 48 ur na teden, kar pomeni, da bodo vsak teden opravili do osem nadur. Prav tako ne bodo delali več kot 16 ur neprekinjeno.

Vlada z odlokom določila storitve, ki jih morajo zdravniki opravljati tudi v času stavke

Vlada je zato v ponedeljek predstavila prve predloge ukrepov, namenjene vodstvom zdravstvenim ustanov za zagotavljanje delovanja zdravstvenega sistema. Na četrtkovi seji pa je vlada sprejela še odlok, s katerim je določila zdravniške storitve, ki jih morajo zdravniki opravljati tudi v času stavke.

Med drugim gre za storitve za ranljive skupine, pa tudi storitve, na katere so pacienti napoteni s stopnjo nujnosti zelo hitro. Gre tudi za izdajo zdravniških potrdil in bolniških listov, napotitve pacientov na nadaljnje zdravljenje in zagotavljanje informacij o zdravstvenem stanju oskrbovancev v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih ter druge storitve, potrebne za uveljavljanje pravic iz socialnih zavarovanj.

Odlok, ki je bil v uradnem listu objavljen v četrtek zvečer, je začel veljati danes.

V nekaterih zdravstvenih domovih nekaj težav zaradi umika soglasij za nadurno delo

V ZD Ljubljana večina ambulant kljub stavki deluje normalno

Iz Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana so sporočili, da spoštujejo odločitev vsakega zdravnika in zobozdravnika, ki se odloči za stavko. Vsak zaposleni ima namreč pravico, da se stavki pridruži ali ne, pri čemer so vsakršni pritiski za ali proti odločitvi za stavko nedopustni, so poudarili.

V večini primerov ambulante ZD Ljubljana delajo normalno, stavkajo le posamezniki. V teh primerih delo poteka upočasnjeno, do odpovedi terminov ne prihaja. Soglasje za nadurno delo je umaknilo sedem zdravnikov in zobozdravnikov od 423, kar pa v ničemer ne povzroča težav pri načrtovanju in organizaciji dežurstev na splošni nujni medicinski pomoči ali pediatrični nujni medicinski pomoči ZD Ljubljana, so zagotovili.

Zdravniki, ki so umaknili soglasja za nadurno delo v času, ko ima javni zavod potrebo po delu, ki presega obveznosti iz polnega delovnega časa za javnega delavca, ne morejo delati zunaj zavoda oziroma po podjemni pogodbi, so ob tem navedli v ljubljanskem zdravstvenem domu.

V ZD Maribor bo zaradi osmih preklicev umikov soglasij manj težav od sprva pričakovanih

V ZD Maribor je po besedah direktorja Jerneja Završnika umikov soglasij zdravnikov za nadurno delo manj, kot je sprva kazalo. V zadnjih nekaj dneh si je osem zdravnikov in zdravnic premislilo in vrnilo soglasja za nadurno delo, medtem ko jih 24, od tega 23 družinskih zdravnikov, vztraja pri umiku.

"Tako smo zdaj prišli s skoraj 60 na 45 odstotkov zdravnikov, ki so umaknili soglasja, zato bo nekoliko lažje dihati. Seveda pa je vse odvisno od tega, kako dolgo bo ta nesreča trajala," je povedal v četrtek.

Zadovoljen je tudi, da so soglasja za delo specialistov iz UKC Maribor v njihovem zdravstvenem domu ohranjena, zato v specialistični dejavnosti ne pričakuje sprememb. Tudi v družinskih ambulantah po ocenah direktorja danes še ne bo vidnih motenj, najverjetneje tudi v naslednjem tednu ne, zagotavljali bodo tudi nujno medicinsko pomoč in dežurno službo.

"Težave se bodo začele pojavljati pri nadomeščanju, tudi recimo bolniških staležev, predvsem tam, kjer dela samo ena ambulanta, ter v domovih starejših občanov. Enostavno ne bo ljudi, ki bi lahko delali," je pojasnil.

Na Gorenjskem zaradi umikov soglasij nekoliko oteženo oblikovanje razporedov v NMP

V Osnovnem zdravstvu Gorenjske je soglasja za nadurno delo umaknilo 39 zdravnikov ali dobrih 13 odstotkov. Gre predvsem za družinske zdravnike in pediatre. Preklici so vodstvom nekaterih njihovih organizacijskih enot, kjer dežurajo družinski zdravniki in pediatri (na primer v ZD Kranj in ZD Bled), nekoliko otežili oblikovanje razporedov dela v nujni medicinski pomoči v marcu.

Zaenkrat pa združevanje nujne medicinske pomoči (NMP) s sosednjim zdravstvenim domom, kar je mogoče po v ponedeljek sprejetih predlogih vladnih ukrepov, ne bo potrebno. Zdravnikom soglasij za delo drugje verjetno ne bodo preklicali, so sporočili za STA.

V ZD Izola soglasja umaknilo dobrih 60 odstotkov zdravnikov

V ZD Izola so za pojasnili, da so organizacijo dela dorekli skladno z zaprosilom ministrstva za zdravje. Pri njih je soglasja za nadurno delo umaknilo dobrih 60 odstotkov zdravnikov, ki pa se že sedaj minimalno vključujejo v dežurno službo, saj imajo veliko dela v rednih ambulantah.

Ambulanta za neopredeljene bo delovala nemoteno, prav tako tudi vse druge ambulante, ob zagotavljanju delavnika stavkajočih do največ 48 ur na teden. 

Težave z organizacijo dela pa se napovedujejo z umikom soglasij za delo pri drugem delodajalcu, saj dežurna služba ZD Izola sloni na pomoči teh sodelavcev. Ravno tako tudi ena od pediatričnih ambulant v celoti sloni na zunanjih izvajalcih. V primeru umika soglasij zunanjim sodelavcem bosta nujni medicinska pomoč in dežurna služba izolskega zdravstvenega doma potekali nemoteno, saj so zakonsko dolžni zagotavljati ti dve službi, bodo pa na ta račun manj dostopne nekatere redne ambulante, so opozorili.

V nekaterih zdravstvenih domovih brez posebnosti

V ZD Trbovlje so na vprašanja, ali bodo s petkom kakor koli spremenili način dela, odgovorili, da se ne bo spremenilo nič. V ZD Celje pa so pojasnili, da zdravniki delajo brez soglasij za nadurno delo, zato tudi niso podali umikov teh soglasij.

Varuh človekovih pravic z apelom k pospešitvi dialoga za končanje zdravniške stavke

Varuh človekovih pravic Peter Svetina medtem apelira na vse pristojne, da presekajo gordijski vozel, pospešijo dialog in se z iskrenimi nameni na vseh straneh naredi vse, da se najde kompromisna rešitev in po sedmih tednih vendarle konča zdravniška stavka, ki mnoge ljudi po Sloveniji spravlja v hude stiske.

"Najdaljša zdravniška stavka v zgodovini Slovenije predstavlja agonijo za številne paciente in njihove svojce, predvsem pa za invalide," so poudarili pri Varuhu.

Na Varuha človekovih pravic se je v teh tednih obrnilo več invalidov, ki so jim zaradi stavke odpovedali zdravniške preglede za podaljšanje vozniškega dovoljenja, s čimer so jim kršene človekove pravice. Konvencija o pravicah invalidov namreč jasno določa, da mora država invalidom omogočati dostopnost, pravico do samostojnega življenja in vključenost v skupnost ter pravico zagotavljanja največje mogoče samostojne osebne mobilnosti, so poudarili pri Varuhu.

Pobudniki, ki se obračajo na Varuha, lastni avtomobil nujno potrebujejo za neodvisno življenje in polno sodelovanje na vseh področjih življenja ter samostojno mobilnost izven območja bivanja. "Stavka je absolutno legitimen način za doseganje ciljev, ki jo zagotavlja tudi ustava, vendar pa je z vidika človekovih pravic težko razumljivo in popolnoma nesprejemljivo, da se pravica do stavke postavlja pred pravice invalidov, ki se jim je država zavezala tudi na mednarodni ravni," poudarja Svetina.

Institucija Varuha človekovih pravic vsebinsko sicer zelo podpira prizadevanja vlade, da se, če ni mogoče doseči strinjanja glede takojšnjega spoštovanja pravic invalidov, sama neposredno odzove na omenjene kršitve pravic invalidov v času stavke, so navedli.

"Opozarjamo pa, da je treba to urediti na ustavno skladen način, kot izhaja iz več odločb ustavnega sodišča glede sprejemanja odlokov. Vladi zato predlagam, da čim prej pripravi predlog dopolnitev zakona o zdravniški službi, ki bo v času stavke tudi invalidom zagotovil vse zdravstvene storitve, tako kot to že zdaj zagotavlja za otroke do 18. leta, bolnike, starejše od 65 let, in nosečnice," izpostavlja varuh človekovih pravic Svetina.