Družinski zakonik v veljavi. Pirc Musarjeva: Človekove pravice niso ne leve ne desne

V skladu s spremembami torej zakonska zveza ni več življenjska skupnost moža in žene, ampak življenjska skupnost dveh oseb. Tudi zunajzakonska skupnost je po pojasnilu ministrstva za delo dalj časa trajajoča življenjska skupnost dveh oseb, ne pa več moškega in ženske. Na to so se odzvali minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec skupaj s predstavniki civilne družbe.

"Poseben dan je, ker so stopile v veljavo spremembe zakona, ki v polnosti odganjajo kakršnokoli diskriminacijo pravic istospolnih partnerjev," je dejal Luka Mesec. Istospolni pari se lahko svobodno poročajo in posvajajo otroke ter uživajo pravice kot vsi ostali, je nadaljeval. "To se je zgodilo po več kot 30 letih prizadevanj, ki so se začela v civilni družbi, nadaljevala pa v parlamentu."

Levica si je od samega začetka prizadevala, da se ta diskriminacija odpravi. Ta zakon je danes, 31.1.2023 končno uveljavljen, zaživel v praksi, je pojasnil. "S tem nihče nič ne izgubi, ta manjšina, ki je bila celotno zgodovino diskriminirana, pa pridobi. S tem smo kot država naredili en velik korak naprej."

Pirc Musar ob uveljavitvi sprememb družinskega zakonika: Človekove pravice niso ne leve ne desne

Predvsem pa človekove pravice po njenih besedah nikoli niso samoumevne in se je zanje treba boriti vsak dan znova.

Z razvojem družb se razvija tudi pravo človekovih pravic, ki razbija predsodke in velja za vse, je poudarila. Glede na to je vesela in ponosna, da z današnjim dnem v Sloveniji "stopamo na pot popolne izenačitve pravic istospolnih partnerjev s pravicami raznospolnih parov pri možnosti sklepanja zakonske zveze in skupne posvojitve otroka", so sporočili z urada predsednice republike.

"Zakonska zveza je za mnoge LGBT pare temelj in predstavlja simbol ljubezni, zaveze in stabilnost," je dejal Sebastjan Sitar iz Legebitre."Ta dan je resnica in resničen." Po njegovih besedah bo sprememba zagotavljala istospolnim parom pravno zaščito in omogočala do enakih pravic in dolžnosti, ena izmed njih je enakopravna obravnava pri posvojitvi otroka. "Vsaka ljubezen je enakovredna in vsakdo si zasluži spoštovanje in dostojanstvo." Stopamo korak bližje na zakonski ravni, poleg te spremembe, sledi tudi sprememba v družbi, je dodal.

Poslanka Levice, Tatjana Greif je dejala, da si ni predstavljala, da bo 30 let trajalo, da se prizna pravice istospolnih parov. "Še zdaleč nismo na cilju, pravice niso nikoli pridobljene za vedno in je treba biti vedno buden in bdeti nad položajem v družbi ter nad človekovimi pravicami." Pred nami je še odprava diskriminacije glede dostopa samskih žensk do medicinsko asistirane oploditve, je pojasnila.

Novela odpravlja desetletja dolgo vpisano diskriminacijo istospolnih parov napram raznospolnih pri sklepanju zakonskih zvez, je dejala poslanka Nataša Sukič. "Polne enakopravnosti v družbi ni, a vendarle gre za velik zgodovinski mejnik za Slovenijo."

"Končuje se zgodba, ki je spremljala mojih zadnjih 20 let življenja. Bitka, ki sem jo boril dolgo. 2015 se je pridružila tej bitki Levica. Od vsega začetka je bilo sporočilo stranke jasno: Nihče ne sme biti pozabljen," je dejal minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije Simon Maljevac. Dodal je, da mu je v čast, da je lahko zagovarjal to spremembo na strani vlade. LGBT skupnost je raznolika, nihče ne sme biti pozabljen, diskriminacije je veliko, urediti je treba še področje pravnega priznanja spola, situacije transspolnih oseb in vsega ostalega je poudaril Maljevac. "Zahvalil bi se aktivistom in aktivistkam in verjamem, da bo bitka uspešno potekala naprej."

 Letos imamo reformno leto, kopičijo se reforme, je pojasnil Mesec. 

Trnova pot do današnjega uspeha

Ustavno sodišče je junija lani odločilo, da je zakonska ureditev v delu družinskega zakonika, po katerem je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene, v neskladju z ustavo. Hkrati je odločilo, da je v neskladju z ustavo ureditev možnosti za skupno posvojitev otroka, ki je zakonik ni dovoljeval istospolnim partnerjem.

Ustavno sodišče je DZ naložilo, da ugotovljeno neustavnost odpravi v pol leta. Hkrati je določilo, da do odprave neustavnosti velja, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko istospolna partnerja v partnerski zvezi skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca.

Kaj nam prinaša uveljavljen družinski zakonik?

S spremembami zakonika, ki so začele veljati danes, so istospolni partnerji v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti v vseh pravnih posledicah iz družinskega zakonika in na drugih pravnih področjih izenačeni z raznospolnimi, tako tudi pri pogojih za posvojitev otroka. Po družinskem zakoniku lahko zakonca ali zunajzakonska partnerja skupaj posvojita otroka, lahko pa eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja.

Ker sta z zakonikom na enak način opredeljeni obe obliki življenjske skupnosti, tako za raznospolne kot za istospolne partnerje, posebna ureditev obeh oblik življenjske skupnosti samo za istospolne partnerje v zakonu o partnerski zvezi ni več potrebna. S spremembami zakonika je zato urejeno prenehanje veljavnosti tega zakona.

Spremembe zakonika določajo tudi način preoblikovanja zdajšnjih partnerskih zvez v zakonske zveze. Partnerska zveza se preoblikuje v zakonsko zvezo, če partnerja partnerske zveze v šestih mesecih po uveljavitvi sprememb zakonika pred matičarjem izjavita, da želita preoblikovanje partnerske zveze v zakonsko zvezo.

V ta namen upravna enota v 15 dneh po uveljavitvi sprememb zakonika obvesti partnerja o preoblikovanju partnerske zveze v zakonsko zvezo na podlagi izjave ali z razglasitvijo sklenitve zakonske zveze, o možnostih prenehanja partnerske zveze z izjavo ali po uradni dolžnosti, o roku za podajo izjave o preoblikovanju partnerske zveze v zakonsko zvezo oziroma prenehanju partnerske zveze, prav tako pa tudi o pravnih posledicah podane izjave in o pravnih posledicah, če izjave v predpisanem roku ne podata.

DZ je spremembe zakonika sprejel 4. oktobra lani, po vloženem odložilnem vetu DS pa jih je še isti mesec potrdil. Deset dni kasneje je izglasoval sklep, da je razpis zakonodajnega referenduma o njih nedopusten, a je koalicija Za otroke gre na ustavno sodišče vložila pritožbo nanj. Ustavno sodišče pa je v odločitvi, objavljeni sredi januarja, ugotovilo, da sklep DZ ni v neskladju z ustavo.